Za soboto 22. 8. 2015 je bil originalni plan iti plezat Bavarsko v Steni. Pa sva s Štefetom spremenila plan, potem ko sva dobila informacijo, da bo tam procesija navez. In sva izbrala smer Sandija Wisiaka, ki sta jo prva splezala France Ogrin in Uroš Župančič leta 1933, ter jo posvetila Sandiju Wisiaku, preminulem istega leta v snežnem plazu s Planjave. Pred Čopovim stebrom je bila ta smer najzahtevnejša v severni Triglavski steni (po Miheliču).
Zjutraj sva bila ob 5h na parkirišču v Vratih, kjer je mrgolelo planincev in plezalcev. Parkirišče je bilo praktično zasedeno, čelk pa po poti za čez Prag kar v vrsti. Midva sva nadaljevala proti Luknji in v uri in pol bila pod zahodnim delom Stene, v družbi še dveh navez.
Z Janezom sva se smeri lotila spoštljivo saj je težavnost praktično ves čas okoli V (+ / -). Smer je speljana precej logično, spodaj po kaminu, potem preči v desno preko žlebov in plat, zgoraj pa je nekaj možnosti in se pač odločiš za eno. Midva sva bolj očitno izbrala eno težjo varianto, saj je šlo bolj na VI. Ko smer doseže vrh stebra, je sicer možen sicer izstop po policah v desno na Bambergovo pot, a je to za nekoga, ki ne pozna prave police kar tvegano, torej sva izbrala izstop proti vrhu stene, torej dodatnih 150 m. Tudi tukaj je vsaj dva raztežaja plezanje v območju IV, mesto IV+.
Za sestop po Bambegovi poti preko Luknje pa sva tudi rabila 2,5 h.
Smer Sandija Wisiaka, V, 600 m + izstop
P.S. V Vratih sva ob pivu zvedela, da je bila v Bavarski kar vrsta za vstop in tudi v steni kot mravljice. Torej Bavarska pride na vrsto kakšen drug dan, ne ravno za vikend.
