Da je tam vmes še fraj za eno smer sem opazil na Primorskih stenah, iz fotografije je izgledalo preplezljivo, treba je bilo le še zlest.
Pa sva šla tega četrtkovega jutra z Gregorjem (AO NM) to vsaj pogledat. Izpod stene je vstop izgedal res kilav- plata, tako da sva že skoraj scagala. Naslednja ideja je bila, da bom to že nekako potehničaril, na koncu pa sva zug oba zlezla na frej… v plati je bilo vse polno super šalc! Smer je sproti odkrivala svoje čare, ki jih ni manjkalo vse do vrha. Sistemi zajed, poči, plošč, vse v super skali, vse po planu in vse po predhodno zamišljeni liniji, dokler pred vrhom ne trofiva v največjo streho. No dobra skala je izginila, izgledalo je precej neužitno, tako da sva smer izpeljala po krajši polici desno na rampo (stik s parimi drugimi semermi) in naprej do zavarovane poti.
Če je vse prav, sva preplezala nekaj prvenstvenega (razen če sva povozila 2 neznani smeri Slavca Svetičiča, ki jih je menda preplezal v tej steni).
Tam nekje sredi stene gledava ovce na melišču. Pa se sliši OVCA, OVCA! Ta črna je moja! …moje je pa ta šekasta, k je mulatka! Dj Klančar no, ne more bit to mulatka. …kaj ne, a si že kdaj vidu ovco čokoladne barve…
Od tu ime smeri; Črna ovca, ocena: VI- / IV-V, 350 m, 8 ur nabijanja klinov in boja z zajedami, plezala: Miha Zupan in Gregor Klančar. Smer je pa lepa!
