Bratovska smer v Srebrnjaku

Spodobi se in pravično je, da Bratovsko smer preplezaš z bratom, zato sva se jo lotila Joštom. Smer je bila eden od mojih poletnih ciljev, saj še nisem bil tisti dolini, kaj šele v steni Srebrnjaka. Na koncu sva se strinjala, da sva bila oba presenečena. Nad lepoto okolice in lepoto smeri.

Smer je lepa, ima dobro do odlično skalo. Klinov je na ključnih mestih dovolj, pomagala sva si s frendi in jebicami, zlasti z manjšimi. Spodaj in zgoraj ima dve orientacijski zanki, zato sta se uveljavili dve varianti. Midva sva se držala leve in našla odlično plato, ocenjeno s pet plus. Tudi raztežaj niže, ko plezaš pod strehami po črni razbrazdani skali, ta postreže z dobri oprimki na pravih mestih. Lepše štirice in trojke pa je kar težko najti.

Sestop je dolg in strm, če ga preplezaš, ali pa si obsojen na nekaj abzajlov. Midva sva se odločila za kombinacijo in na koncu zadela vse prave prehode skozi ruševje. Pod steno sva spoznala, da nimava pojma, kje je pot, zato sva jo mahnila kot Bear skozi gozd in ugotovila, da bi on spal v votlini pet minut od obnovljenega pastirskega stanu. Sledila sva nosu in v nulo zadela planino Zapotok.

Vse skupaj je bolj zanimiva pustolovščina kot težko plezanje, čeprav gre za odlično smer. Bratovska smer ( V+/IV) v  Srebrnjaku sta 21. 7. 2016 plezala Jošt in Klemen Belhar.

fotografije in besedilo: Klemen Belhar

Previous Post

V Dolgem hrbtu

Next Post

Severni raz v Turnu Gamsove matere

Dodaj odgovor