Severni raz v Turnu Gamsove matere

Smer sta v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja preplezala vrhunska bavarska plezalca Adolf Deye in Rudolf Peters. Glede na to, da so ti plezalci iz munchenske plezalne šole že pred prvo svetovno vojno plezali šesto stopnjo v Wilderkaiserju in Wettersteinu, se ne gre čuditi drzni liniji in kvaliteti plezanja v Turnu Gamsove matere.

Na kočo Pellarini sva prišla v petek zvečer, za hlajenje je poskrbela nevihta, ki naju je dodobra naprala na dostopu. Kot se spodobi, sva si mukotrpno pešačenje po cesti do spodnje postaje tovorne žičnice skrajšala s kolesi.

V ranem jutru je dostop od koče kratek in kar hitro sva pod steno. Snežišče ni prestrmo, tako da gre tudi z lažjo obutvijo. Originalni vstop po prečki sva skrajšala po dveh raztežajih smeri Angelina, ki te v strmem, izpostavljenem plezanju pete stopnje , pripeljeta na gredino pod vstopni raztežaj v zajedo. Tokrat ta raztežaj ni bil moker, tako da je šlo enostavno do začetka kamina -zajede, kateri slediš nekaj raztežajev. Plezanje je izpostavljeno, oprimkov pa zadosti za lepo in atletsko plezanje. Težavnost ne preseže pete stopnje. Ključno mesto na razu je previsna plošča, ki terja moža in pol, da jo prepleza prosto. Nama se je ustavilo pri poizkusih od klina do klina. Za nagrado pa je sledil fantastičen raztežaj zgornje pete stopnje, ki je z izjemo prejšnje tehnike tudi sicer najtežji raztežaj v smeri. Prosto plezanje v navpični steni ponuja izredno doživetje in užitek – ravno prav težko, da lahko uživaš. Ja, pa spet zavedanje, kakšni mojstri so bili Bavarci, da so plezali tako zahtevne smeri s takrat razpoložljivo opremo.

Sledi še nekaj lažjih raztežajev do stika z Božjimi policami, po katerih sestopiš v Viševo grapo. Po njej poteka divja pot, ponekod zavarovana z jeklenico, še vedno pa terja obvaldovanje plezanja vsaj druge stopnje navzdol. Dan se je prevešal v popoldan, obljubljenega dežja od nikjer, je pa vsaj tokratni spust s kolesom proti Zajzeri minil brez nezgod.

Smer Peters-Deye v Turnu Gamsove matere sva 23.7.2016 plezala Matej Ogorevc ( AO Domžale) in Slavc Rožič.

Previous Post

Bratovska smer v Srebrnjaku

Next Post

Smer Sandija Wisiaka

Dodaj odgovor