Pa sva dočakala letošnje Dolomite! Začetek je bil zelo obetaven, preplezala sva Buhlovo poč (VI-/V) v pogorju Pala. Dostopa iz doline do koče Pradidali je za 2 uri in pol, pa še pol ure do pod stene, tako da sva se zjutraj fajn nahodila (spati v koči je le predrago). V bolj kot ne meglenem dnevu sva v 6 urah preplezala omenjeno smer, vmes je parkrat zanohtalo… Smer je pa zanimiva! Normalen sestop iz Cime Canali je pa svojevrstno doživetje, še posebej v megli…
Naslednji večer sem izpod tuša hodil proti šotoru in nabasal v štor…privzdignil tretjino nohta na palcu noge… in naslednji dan ugotovil da niti plezalka in niti čevelj ne pašeta več na nogo. Toliko o plezanju v Dolomitih…
Na dostopu do Buhlove poči.
MihaZ
VI- detajl čez previs.
Zadnji zug (pred sestopom).
Detajl iz sestopa.
Adijo lepi dnevi v Dolomitih.
Na dostopu do Buhlove poči.
MihaZ
VI- detajl čez previs.
Zadnji zug (pred sestopom).
Detajl iz sestopa.
Adijo lepi dnevi v Dolomitih.