Preteklo soboto sva se Marjano v iskanju zavetja pred močjo poletnega sonca ‘skrila’ v severno ostenje Dolgega hrbta. Po kratkem razmisleku sva… ironično, hehe… pristala v Indijanskem poletju (VI+/V, 400 metrov) in uživala v izpostavljenih prečnicah ter strmih odstavkih kompaktnega sivega apnenca…
Lepi prehodi in ekskluzivna plezalna uživancija. Kak dodaten klin, pa še kak zatič in metulj ‘univerzalne’ velikosti pa morebitnim ponavljalcem tudi ne bo škodil. Prav tako kot dolgi rokavi… Dolgega hrbta se namreč kar upravičeno drži sloves ene najhladnejših sten Kamniških alp. Zelo prikladno…
Primož Hostnik