Glede na to, da sem 1 teden preležala na plaži, je bilo treba splanirati drugo polovico dopusta, kajti hrbtenico je bilo potrebno dodobra pretegniti.
Seba (AO Rašica) ima voljo in ljudi okoli sebe, ki poznajo Dolomite, tako da je imel nalogo naštudirat smeri. Jaz res nisem zmogla vsega, ležanje je naporna stvar 😆
Marti Valič, tebi še posebej hvala za krasne ideje (dobiš večerjo) 😳
Potovanje je zgledalo nekako takole.
V sredo zvečer sva parkirala vozilo na Passo Sella, kjer sva prenočila. Zjutraj sva želela poiskat kakšno smer v Sella Towersih, ki pa so bili v senci, zunaj pa je bilo 7°C. Zato sva se odločila splezat smer Abram Kante VII, 400 m. Da ne bo kdo mislil, da lezem VII, vam povem, da se ta detajl da kar lepo potehničariti, tako da se ocena zniža na V+ A0. V prečki je 7 gurten, ki pa so bile zelo koristne, kajti ta del smeri je bil precej namočen. No, ugotovila sem, da tudi tehničarim slabo v prečkah 😳 . Drugače je pa smer vrhunska, vsi ostali raztežaji so pravljični, skala odlična. Smer, za katero samo rečeš MUST GO!
Sestopila sva ravno do edine plohe, ki sva jo imela v štirih dneh. V Corvari sta bila Barbi in Robi, tako da sva šla na obisk v kamp, kjer sva tudi prenočila. Potrebna je bila manjša sprememba plana, kdo drug kot Marti (Rašica) je slišal, da je v teh koncih ena lepa klasika, katere še ni lezel, je pa slišal, da se jo splača. Raziskala sva smer Old South face, V, 550 m in je res krasna. Vstop v smer je bil obema čuden, zadnji kamin pa mogoče malenkost težji, kot je ocenjen, pa vendar zelo lep. Iz smeri izstopiš na vrh gore Sass di Ciampac, s katere pa je lušten sestop.
Glede na to, da je bil AO Kranj v bližnjem kampu, sva jih šla obiskat. Naslednji dan je bil plan splezat nekaj lažjega in krajšega. Izbrala sva Mariakante IV+, notri je bila tudi naveza Kranjčanov, katere je vodil Milan Černilogar, gospod z veliko začetnico, s katerim smo se strinjali, da si smer zasluži višjo oceno. Določeni deli v smeri so meni nenavadno za Dolomite, precej zlizani. Očitno je smer kar plezana. Prehode ima čudovite, v meni pa ni pustila kakega posebnega vtisa. Zadnji raztežaj te pripelje direktno do gondole, kjer si kar naenkrat prava atrakcija za turiste v tevicah, ki čakajo na hitro vožnjo s hriba 😆
Zadnji dan sva rabila sladkor direktno za v žilo in tega je na pretek v smeri Mauricio Speciale, VI-, 360 m. To je pa smer, katero upam, da bom zlezla vsakič, ko bom v Dolomitih. Zasluži si vse možne zvezdice, ki so na voljo.
Skratka, dopust sem zaključila produktivno, končno služba, da se malo spočijem 😆
Dolomiti tudi tokrat niso razočarali.
Do naslednjič
Preplezane smeri:
– Piz Ciavazes, Abram Kante, VII (V+A0) 450 m
– Sass di Ciampac, Old South face, V, 550 m
– Pordoispitze, Mariakante, IV+, 350 m
– Lagazuoi Piccolo, M. Speciale, VI-, 360 m
