Dvojina

Glede na obljubljen lep vikend je bilo v planu, ki je nastajal sredi tedna, tiha želja splezati dve smeri v enem dnevu.

Soplezalka je omenila okvirno dve smeri v Logarski Dolini, zato je bil sam štart na koncu ceste v Logarski ob 5h zjutraj. Že sam pristop ob soju čelke do vznožja Turske Gore je nakazoval na dobre razmere za plezanje Direktne zajede. Osebno me je skrbel mraz ter vlažna skala, a presenetljivo ni bilo o tem nobenega duha. Po melisču sva pristopila do začetka smeri, se navezala in gas. Že po drugem cugu naju pozdravijo sončni žarki. Nato se lotiva tretjega raztežaja, kjer se prične tisto pravo. Skala je res odlična, a samih klinov je dokaj malo, zato je vmesno varovanje možno samo s frendi. Anja naredi sredi zajede viseči štant na 2klinih. Tisti manever sem na tiho kar pohvalil. Nato brez težav nadaljujeva po lažjem svetu, ter prideva na vrh Turske gore ob 11h. Seveda pod vtisom vrhunske pleže.

A ker je bil tako lep dan, se takoj odločiva zapoditi še na drugo stran, tja proti Mrzli gori. Sestopiva skozi Turski žleb, ter vmes planirava kaj bi. A ker vemo kateri letni čas je, tudi o smeri ni bilo dvoma, Jesenska seveda. Ko prideva do vstopa v smer se takoj, ob res vročem popoldnevu, naveževa ter nadaljujeva po lažjem svetu tri raztežaje. Nato prideva do tiste zajede šest minus. Moram omeniti da za omenjeno oceno nudi kar precej. Poleg tega pa je praktično napet cel raztežaj. Sicer nekaj klinov je, a brez frendov zopet nebi šlo tako tekoče. Na vrhu smeri je sidrisče za spust po vrvi, ki se nadaljuje na vsakih 25m do vznožja stene. Sestopiva preko Okrešelja do jutranjega izhodišča. Za celotno turo sva rabila poleg, poudarjam razen splošne alp.opreme ter frendov do velikosti tri, dvanajst ur. Same vremenske razmere za omenjeni letni čas so bile zares vrhunske. Smeri pa prav tako.