Visoke Ture – Simonyspitzen

Lepo jesensko vreme je kar vabilo v hribe . Nekateri so ga pili na sprejemu med Alpiniste , drugi so bili v Paklenici tako da sem jo na turo mahnil kar sam. Že vnaprej sem vedel da potikanje po ledenikih sam ni najboljša odločitev pa vendar me je premamila lepa jesen in v visokogorju že obarvani macesni, ki jih v Visokih Turah ne manjka.

Zvečer proti koči

Cilj je bila dolina Maurer tal, to je sosednja dolina od nam že znanega dostopa iz juga do GrossVenedigerja. Proti večeru sem se povzpel po dolini do koče Esener-Rostocker hutte (2238 m) in prespal v zimski sobi (koča je bila že zaprta). Gore ki jo obdajajo spadajo v Venedigerjevo skupino (g. Geiger, obe Simony sp. Dreiherren sp. … ). Zjutraj se odločim da se povzpnem na vzhodno Simony sp.(3448m) po južnem grebenu ker je najmanj hoje po ledeniku. Nemarkirana stezica sprva poteka po širokem hrbtu v cikcakih strmo navzgor, višje se vse skupaj položi in stopiš na skalno moreno izginulega ledenika. Tu se pokaže greben sprva ni kaj posebnega če se ga res držiš se kar lepo poplezava (možni obvozi po levi). Proti vrhu se pa zadeva postavi bolj pokonci in zoži tako da obvozov ni in je treba strmo stopnjo preplezati (III st.), stopiš na ramo in do vrha te loči še strmo snežišče. Lepi razgledi na oba vrhova Gubah sp. in razbite ledenike vzhodno in zahodno od vrha. Iz vrha vodi proti zahodni višji Simony sp. (3481 m) skalnat greben ki je zelo zračen plezanje pa tudi mestoma do III st.

Obe Gubach, spredaj Simony Kees

Na severni strani je že prava zima kar zadevo še oteži kjer je treba kdaj na severno stran je bilo treba večkrat sneti in natakniti dereze, zadnjega žandarja sem obplezal po desni in nato po strmem snežnem razu prišel na vrh zahodne Symony sp. Tu se prikaže Dreiherren sp.(3499m) s svojo strmo severno steno. Na vzhodu pa lepi pogledi prek G.Geigerja do Venedigerja in v ozadju Grossglocknerja. Nekaj časa še nadaljujem po grebenu  gor in dol do vrha Schneide (3440m) tu pa zapustim glavni greben in se spustim na ledenik Unbal kees. Ledeniških razpok ne manjka in vidim da so zaradi zadnjega sneženja kar lepo prikrite, zato prečim v smeri razpok tik pod obema vrhoma Gubach sp. proti sedlu. Na skalnem slemenu počivam in pogledam karto. Odločim da vseeno sestopim po ledeniku v dolino Umbal tall in tako naredim krožno turo. To sem kasneje kar malo obžaloval saj se dolina vleče, vleče, vleče. Ko se dolina zoži in končno začne spuščati je bilo lepo videti veliko zaporednih slapov ko ledeniška reka Isel drvi v dolino.  Z avtom se prestavim v dolino Defereggen tall in na prelazu ob Italijanski meji prespim ob idiličnem jezeru. Nalednji dan naredim še eno krajšo grebensko turo na nižji Hinterbergkofl (2727 m) od koder se na nasprotni strani doline lepo vidi Hochgall iz jugovzhoda.

Na vrhu Simony sp.

Popoldne me čakajo obveznosti »Žurka« zato jo zbrišem proti domu.

Previous Post

Dvojina

Next Post

Žareča jesenska Paklenica

Dodaj odgovor