Ko se narava odene v žareče barve in mine najhujša vročina, ki pripeka v skale, je spet čas za obisk Paklenice. Janči, naš glavni organizator in kuhar v eni osebi, je bil na trnih že v začetku septembra, ko nam je vsem razposlal mail z obvestilom, da gremo in da je za dni od 11. do 14. oktobra naročil najboljše vreme. Ni nam bilo treba dvakrat reči. Zbralo se nas je nekaj čez 20 od tistih, ki so plezali še preden s(m)o se nekateri rodili, do čisto frišnih lovcev na vroče smeri. Število se je malo spreminjalo glede na prihode zamudnikov.
Od četrtka do nedelje je sonce sijalo kot za stavo, gneče ni bilo nobene, skala je bila lepo topla in martinčkanje po uspešno splezanih smereh tako rekoč zaukazano. Nekateri so preizkusili tudi temperaturo morja in preživeli. Jančijeve palačinke so bile seveda spet na meniju, da o pasulju in ostalih dobrotah iz kuhinje, tudi v tekoči obliki, niti ne govorim. Uživali smo vsi in boljšega plezalnega konca tedna si skoraj ni mogoče zamisliti, zato že čakamo, da bo Janči enkrat na pomlad spet poslal mail, da gremo.
Splezali smo naslednje smeri:
- Oliver Dragojevič 3, 150 m
- Oprosti mi pape 4a, 110 m
- Josipa Debeljaka 4a, 200 m
- Kanjonska 3+, 300 m
- Barba Antin 5a, 170 m
- Juha 6a, 250 m
- Šaleški 5a/b, 120 m
- Severno rebro 4b+, 170 m
- Centralni kamin 5a, 180 m
- Celjski stup 5a, 150 m
- Cile 4b, 75 m
- Prijatelju moj 3+, 80 m
- Trik 5a, 125 m
- Brid za veliki čekić 5b+, 150 m
- Slovenski pips 6a+, 200 m
- Water song 6a+, 160 m
- Zubatac 4a, 60 m
- Nosorog 4b+, 150 m
- Bijela rampa 3-, 130 m
