Tri leta se mi je linija motala po glavi, treba je bilo počakati na prave razmere. Prav obetavno na dostopu ni izgledalo, hodila sva sicer po trdi skorji, a stena je izgledala zasnežena, v soncu in barva snega v steni ni bila prava. Tako sva imela že plan B, če ne bo razmer greva v Bovec na pir! Po dveh urah Mihc proba razmere na vstopu in sneg drži. Prvo tretjino tako preplezava nenavezana, slediva razmeram in iščeva prehode. Kmalu trofiva v prve skoke. Čas za vrv. Razmere se z višino boljšajo, slediva zajedam in žlebovom, ki jih prekinjajo bolj kot ne strmi skoki. V zadnji tretjini trofiva v skok iz ledenih gob, pravi slap v steni. Naprej potegneva “štajerca” do izstopne grape. V škrbini naju pričaka ogromna opast, vsaj 7 metrov previsnega snega zapira pot na greben in ko misliva da je že vsega konec se na desni pokaže prehod na vrh. Iz smeri izstopiva v orkanskem vetru in zagaziva proti Rombonu. Do Bovca se privlečeva po 5 urah pošteno zdelana. To je ta alpinizem v katerem začneš uživati šele naslednji dan ko prideš k sebi.
Miha Zupin (AO Kranj) in Miha Zupan sva 22.3.2018 nad dolino Možnice, v steni Vrh ribežnov preplezala prvenstveno smer Gorenska diretisima. Ocena smeri IV+, 4, 85-90°/ 45-70°, višina stene 750 m, 9 ur. Za smer je značilno izpostavljeno plezanje s slabim vmesnim varovanjem in ne najboljšimi sidrišči. Podobno kot v vseh sosednjih smereh, ko si enkrat notri je pač treba zarint. Smer še najbolj spominja na Grapo med Travnikom in Šitami.
http://www.primorskestene.com/?mod=catalog&action=viewRout&id=1907&action_id=102&lang=sl
MZ team
Vstop v smer.
Dopoldan sonce, popoldan veter. Dol je letelo cel dan.
Prvi skok kjer sva se navezala, kmalu sva dodala še drugo polovico vrvi.
Proti zgornji tretjini smeri.
Smer je najina!