Ko se nardijo razmere je greh če ne greš!
V soboto sva z Benotam zarinla proti Hajnževem sedlu. Točnega plana sicer nisva imela, imela sva le backup, v tem vikendu velikokrat preplezana smer, Prontarska. Večino poti sva gazila in v dobrih dveh urah stojiva pod Ipsilonom. Prvi cug preplezava po levi, ker na desni ni bilo dovolj ledu, drugi cug še ostaneva navezana čez manjši skok, nato pa razvezana malo pikava malo gaziva po desni grapi proti vrhu kjer naju pričaka sonce. Sestopiva po zavarovani poti nazaj na sedlo.
V nedeljo se zgodba ponovi, le soplezalca sem zamenjal. Tokrat se mi pridruži Brko. Pot je bila utrjena, dostop pa zaradi tega bistveno lažji kot dan poprej. Tudi v steni je bilo malce bolj živahno, saj je veliko plezalcev plezalo v Prontarski. Tokratni cilj je bila smer Be-Ro, vendar kljub večjim poizkusom nama ni uspelo priti čez prvi skok, tako sva izbrala plan B in v gosti megli iskala vstop v Mošeniško smer. Začetek je bil dokaj obetaven, led in škripovc, vendar višje ko sva prišla, slabše je bilo. Nekje na križišču z Ipsilonom se zaradi slabih razmer odločiva, da prečiva levo, v grapo, ter tako probava ujeti zavarovano pot. Po dobri uri in pol plezanja tako stojiva na grebenu in začneva sestopati proti sedlu.
Analiza vzponov pri Damotu je pa tudi uspela! 😉
24.3.2018 – Desni Ipsilon III/3, M, 400m – Jernej Kuhar in Beno Vidmar 25.3.2018 – Mošeniška smer III/3, 350m – Jernej Kuhar in Matic Mohorč-Brko
