Grossvenediger 3674m

Še zadnja smučarska poslastica

Pretekli vikend je bila top napoved, zato se s Klaro na hitro odločiva in se v petek proti večeru odpeljeva proti Lienzu. Prespiva kar na parkirišču, zjutraj ob pol šestih pa pelje prvi kombi – taxi proti koči Johannis hutte. To prihrani kar nekaj časa in nošenje smuči po kopni cesti. Nekateri tvegajo in se peljejo po uradno zaprti cesti, cena 12 eur po osebi za taxi v eno smer ali 20 eur povratna pa tudi ni pretirana glede na kazen, ki jo lahko dobiš.

Poln kombi obtiči malo pred koncem ceste ob prvi večji zaplati snega. Nato sva naprej smuči nesla še približno pol ure. Sneg je bil pomrznjen in je pošteno hrustal pod smučmi. Kmalu doseževa kočo Defrreggerhaus, ki leži skoraj na 3000m. Tam se malo oblečeva, ker je pihalo in takoj nadaljujeva. Nad kočo kmalu stopiva levo čez rob na ledenik Reiner kees, ki je popolnoma gladko zalit in skoraj nedotaknjen. Po njem napredujeva dokaj hitro čeprav po pomrznjenem srenu včasih malo zdrsava.

Višje gori se svet položi in že vidiš vrh pred seboj. Že opaziva druge obiskovalce, ki so prihajali iz severnih dolin proti vrhu. Pohitiva saj sonce že pošteno pripeka, na vršni piramidi je bil sneg še suh na samem vrhu pa je bila že prava gneča. Obiskovalci so se vili v kolonah iz vseh dolin, kar je za ta čas običajno, sploh na tako lep vikend. Na vrhu imaš občutek da je še zima, saj so bili vsi vrhovi kamor seže oko še pošteno zasneženi. Narediva nekaj fotk in se odpeljeva po ledeniku proti vrhu Reiner horn (3560m). Nanj smuče zaradi strmine kar neseva, sneg pa je ravno pravšnji, da ga osvojiva kar brez derez. Smučanje iz vrha je prava poezija. Na sedlu naju zmotijo močni zastrugi, ko se pa spustiva navzdol po ledeniku pa se je sneg že ravno prav omehčal, tako da je smuka naravnost fantastična. Od koče Defrreggerhaus odsmučava proti jugu v globoko dolino, ki je še povsem zasnežena in se tako prismučava zelo nizko. Prečiva pobočje in že sva pri postaji tovorne žičnice, kjer sva zjutraj pustila čevlje. Pospraviva opremo in se peš spustiva v dolino. Za povratno vožnjo z taxijem sva bila povsem prehitro nazaj.

Ko se voziva po dolini nazaj proti domu, kar težko verjameš, da si tako dobro smučal, saj termometer kaže kar 30 stopinj, travniki so v glavnem že pokošeni, obenem pa sva še uživala v sladoledu iz bližnje trgovine.

 

Previous Post

Ničija zemlja

Next Post

Nad Vršičem

Dodaj odgovor