Z Vojcem sva se po dolgem času spet navezala na štrik, tokrat pod Malo Rinko, kjer sva vstopila v Igličevo smer.
Vstopa v smer ni težko najti. Plezanje je zanimivo in raznoliko. Ne manjka plat, prečk, zajed in kaminov.
Skala je pretežno dobra. Razen tam kjer ni.
Sidrišča so nabita na približno 30 m, v kolikor pa se odločimo za združevanje raztežajev, prihaja do velikega trenja, saj smer vijuga levo in desno.
Plezanje nama je šlo tako dobro, da sva se kar prehitro znašla pod zadnjo, tako opevano plato. Bila sva na sidrišču nekoliko nižje od rame. Tam me je zavedel klin in sem prehitro zarinil v levo navzgor, ter zašel v težave. Ko sem po cca 15 m priplezal do klina s prusiki (očitno nisem edini) sem se odločil za spust.
Po »sprehodu« do samega raza 10 m naprej, pa se je odprla zadnja plata, katere je (pre)hitro zmanjkalo.
Priporočava
