Igličeva smer v Mali Rinki

IGLIČEVA SMER

 

Leto je skoraj naokoli, po opravljenih predavanjih, vajah na katerih smo mucki pridno brusili kremplce in izpitih, kjer smo pokazali pridobljeno teoretično in praktično znanje pa sledi še zadnje dejanje pred uradnim sprejemom v družbo alpinistov; izpitna tura.

Novega načelnika sem hitro po opravljenem izpitu pocukal za rokav in dogovarjanje o izpitni turi je steklo. Nad mojim prvotnim predlogom o smeri ni bil najbolj navdušen, zato sva se skupaj odločila, da se odpraviva v Igličevo smer v Mali Rinki.

Napočil  je dan D, budilka zvoni ob nehumani uri, na poti poberem še Benota in že odhitiva preko nemalo ovinkov proti Logarski dolini. Pot naju  vodi preko Avstrije, kjer si v jutranjem soncu ogledava še avstrijski pogled na naše prelepe gore, še dva ovinka in sva že na izhodišču. Še zadnji pogled na parkirano vozilo in že odsopihava mimo slapu Rinka proti Turskemu žleb. Steno doseževa v sorazmernem času, se opremiva in pričneva s plezanjem.

Vstopiva v zajedo, preplezava prvi raz, po dveh cugih lažjega sveta prispeva do težjega spodnjega dela smeri, previsa, za nama se je kmalu pridružila temu področju bolj avtoktona naveza. Smer naju v nadaljevanju popelje čez nekaj prijetnih zajed, kaminov in prečk do najlepšega dela smeri; platke, katere tudi tečajniku privabi nasmeh na obraz. Kompaktna skala, res prijetna plezarija vodi do zadnjega raza, kjer se smer konča z izstopom preko manjšega melišča na skorajšnji vrh gore.

Na vrhu še neuradno voščilo načelnika ob uspešno opravljeni turi, manjše okrepčilo in že se v zmernem tržiškem tempu skozi Turski žleb odpraviva proti točki analiziranja. Po sorazmernem sestopu se na hitro odžejava pri skoraj obnovljenem domu na Okrešlju in odrineva proti dolini. Beno odhiti proti parkirišču, jaz ga z rahlo počasnejšim tempom ponovno dohitim pri preverjanju temperature hmeljskega napitka, še zadnji pogled na slap in že odhitiva nazaj čez kopico levih in desnih ovinkov do s soncem obsijane Gorenjske.

P.S. Spisal Uroš

 

Gora: Mala Rinka

Smer: Igličeva smer V+/IV, 350m

Plezala: Benjamin Vidmar in Uroš Dragan

 

 

 

 

 

Previous Post

Tabor planina Zapotok

Next Post

Karantanija 2000

Dodaj odgovor