Kamnito ali srčno srce Velebita = Dabarci

Večina običajno pove, da so plezali v Dabarcih, da je bilo lepo in morda še težko. Ker pa v alpinizem spada poleg plezarije še okolje v katerem plezamo, tokrat doživetje v opisu malo drugače…

Sklanjanje pridevnika dabarski gre nekako takole: dabar/ski/skega/skemu/ski/skem/skim, pa dodajmo še hrvaški zvalnik “ske”. Če imenovalniku pridevnika Dabarski dodamo še samostalnik v presežniku prevoda vrh (Kučeljak → Kučak → Kuk), dobimo najboljše od vsega in celo v množini → Dabarski kukovi.

Nedaleč od Baških Oštarij v dolgem z jadransko obalo vzporednem masivu srednjega Velebita, se dviga vrsta ostrih skalnatih vrhov, ki se kot velikanske stene dvigajo iz zelenih dabarskih gozdov ter travnatih dolinic. V tej pretrgani vrsti skalnatih vrhov najbolj izstopajo Bačič kuk (1304m), Kukaline (1051m), Butinovača (1127m), Kiza (1274m), Grabar (1270m) in Ljubičko brdo (1320m). Pod njimi se na severnovzhodnem vznožju nahaja vrsta prostornih kraških dolinic, med katerimi so tri največje znane pod imenom dabri (Crni, Ravni in Došen dabar) ter dulibi (Bačić duliba in Črna duliba). To področje je bilo nekoč dobro poseljeno, a zdaj že precej časa opuščeno, v treh zaselkih:

Ravni Dabar (opuščeno naselje na lokaciji 44°33′47.5″N 15°7′30.4″E in nadmorski višini 737m) je leta 1910 štelo 107 prebivalcev.

Došen Dabar (opuščeno naselje na lokaciji 44°34′17.8″N 15°7′26.8″E in nadmorski višini 739m) je leta 1910 štelo 137 prebivalcev.

Crni Dabar (opuščeno naselje na lokaciji 44°33′27.0″N 15°9′2.5″E in nadmorski višini 744m), ki je ob popisu prebivalstva 1910 imelo 132 prebivalcev, se je leta 1980 zaradi političnih in gospodarskih okoliščin izselil še zadnji prebivalec.

V zaselku Ravni Dabar so imeli šolo, ki je zdaj preurejen v planinski dom Ravni dabar (s 50 ležišči). Njegova živo rdeča alpska streha se ves čas kaže ob plezanju v Kuku Čelina in Aginem ter Rujičinem kuku, pod katerimi je tudi še dobro vidno kamnito obzidje, znotraj katerega je bilo nekoč pokopališče. V vasi Crni Dabar, za katerega pravijo, da je ime dobil po sencah in temi, ki tam prevladujejo večji del leta, ker visoke pečine zakrivajo sonce, pa so imeli celo kapelo sv. Mihovila. Iz pregleda števila prebivalcev po zaselkih je razvidno kako veliko je bilo prebivalstva v vseh treh krajih še pred časom prve in druge svetovne vojne. Zadnjih nekaj prebivalcev pa je vztrajalo še vse do leta 1980.

Planinske markacije so speljane po večini Dabarskih kukov, ki so zelo dostopni zahvaljajoč stezam, ki iz Baških Oštarij omogočajo enostaven pristop. Iz severovzhodne strani kukov gre lepa gozdna steza za Črni in Ravni dabar. Drugo, še lažjo varianto pristopa iz Baških Oštarij v Ravni dabar pa predstavlja Premužićeva steza, ki se razprostira od Zavižana do Oštarij.

Na ovinku Baških Oštarij z lepim razgledom, se nahaja edinstven kamniti spomenik (pod imenom kubus) v obliki kocke, dvignjen leta 1846 ob povodu zaključka te pomembne velebitske ceste. Današnja meja asfaltirane ceste do Dabarske kose pa upamo, da ostane za vedno.

: Velebit express

: Temu se reče drevo in pol v steni

: Velebit express prispel na cilj

: Velebitska cesta

: Vamos a la plaja brez plaže

: Singing in the rain

: Skaltnati stolpi od Agin kuka do Čelin kuka

: Ravni dabar

: Agin kuk

: Veselje ker se je iz Agin kuka našla pot brez abzajla

Zame je tokrat resnično veljal zapis hrvaške turistične organizacije: »Če v Dabarske kukove pridete odprtega srca in, če se vam posreči, da je lepo vreme ter pogledi daleč okoli, odkrili boste še veliko zanimivosti, ki so vredni čudenja in občudovanja, obisk Dabarskih kukov pa vam bo ostal v prijetnem in neizbrisnem spominu.«

: Temperature se ponoči spustijo pod -5°C

: Jutro vabi na zajtrk Bačić kuka

: Timing sončnega vzhoda na Bačić kuku

: Velebit

: Zajtrk na Bačić kuku

: Postres na španjolski

: Bačić kuk

: Dvigne se sonce in še kaj

: Bačić kuk

: Triglav z malim Triglavom ali grebenska prvenstvena Iztoka Tomazina

: Sonce že topi meglice iz katerih bomo izplezali

: Lunin zahod

Skala je fantastična. Ob plezanju preko mnogih lustk ti je hitro jasno kako nastajajo tako obli stolpi in gladke stene. Ni je barve PCL grifa, ki bi ga bil bolj vesel kot vsakega grifa v kombinaciji s škrapljami, tako kot dabarskega. Nasmeh še teden dni ne gre iz obraza. Nekateri alpinisti pravijo, da je spoznavanje novih sten in s tem širjenja nabora ciljev, prekletstvo alpinizma. Poglejte drugače, to je alpinistični raj izobilja.

: Jutro kliče v steno

: Nasmeh ne gre z obraza

: Na vrhu tega stebra redno gnezdila manjša jata golobov

: La figlia del capitano

: Dabarci od Agin kuka do Čelin kuka

: No kaj praviš na tole

Mogoče komu uporabno: Vreme na Velebitu običajno spremljamo iz napovedi / vermenskih postaj – Baške Oštarije, Gospić, Sv.Rok, Gračac… Če plezaš v Dabarcih ima AccuWeather napoved tudi za vse tri opuščene vasi Ravni Dabar (Lika-Senj) ; Došen-Dabar (Lika-Senj) in Crni-Dabar (Lika-Senj) , čeprav je med njimi morda le kilometer razdalje.

Na koncu pa morda še pomen besede DABAR v slovenščini = bober (Castor fiber, C. canadensis). Nikar pa ne povezujte Dabarskih kukov v tem kraškem svetu dinarskega gorovja z bobri, kajti izraz bober in kotlina sta stara slovenska naziva za globoke gozdne dolinice. Beseda DULIBA, pa je ime za prostrane doline visokega Velebita, gosto porasle z gozdom, nižji deli pa zaradi širjenja pašnikov goli. Takšna bolj ravna površina v gorah je bila pogosto primerna za kmetijsko rabo. V zgodovini so bile doline pogosto brez gozda in rodovitne, vendar so se zaradi opuščanja sezonskega kmetijstva in širjenja gozdov spet zarasle.

Za užitek plezala Iztok Tomazin in Marko Florjanič 08. in 09. novembra 2025 v okolju, ki pomeni več kot le preplezane smeri:

VELEBIT EXPRESS 6a 100m

MA JO 6a 150m

VAMOS A LA PLAJA 6b+ 140m

SINGING IN THE RAIN 5c 145m

LA FIGLIA DEL CAPITANO 6a 185m

Padli borci burje