Konec marca zadiši po razmerah

in konec marca so ponavadi razmere vedno najboljše.

14. marca sem tako tečajnika Janeza K.  peljal v Prontarsko. Pomanjkanje snega na vstopu je bil glavni vzrok za nekaj praskanja, pa vseeno, višje sva pikala v škripavcu, izstopila po ledu v dobrih 2 urah. Tečajca je pa v meča tako navilo, da naslednji dan še na tečaj revež ni mogel. Ko je prespal, mu je pa všeč ratala tale plezarija.

Ker me zebe že celo zimo mi je zapasalo malo skale. Za prvo v kopni skali sploh ne slabo- Gamsov steber v prvovrstnem kremenovem konglomeratu v Dovžanki, tokrat prvič solo. 19. 3., dobra ura boja s samim seboj.

Pa ni šlo dolgo da nebi šeene v ledu, 23. 3. v Veliki vrh z veliko idejo. Dobro da me je dan prej štihnilo v hrbtu in da sem seboj imel dve desni rokavici, tako da sem preplezal v ledu in super razmerah Mošeniško do vrha.

A zdj bomo pa frikal?

Previous Post

Kraljica Hochhalmska

Next Post

Slovenska ob letu osorej

Dodaj odgovor