Že drugič to zimo pod njo, pogled vanjo pa vedno bolj kum’r’n. Plezat takrat, ko lahko in ne ko so razmere, je razburljivejše. Jugozahodnik je naredil svoje in še travice pod snegom so bile mehke. Zato bi ključnih spodnjih 5 raztežajev ocenila kot kopno a mokro s skritimi klini pod redkim belim drekom. Po sprijaznitvi, da bo danes bolj umazano na trdo, s cepinom ali na roke, sva naravnala misli in izkoristila dan. 4. raztežaj sva opravila z levim obvozom in se od macesna spustila dol, da bi ne bi bilo šverca preveč. Na vrhu skoka sva zabila en ličen štant uporaben tudi nadaljnjim letnim ponavljalcem.
Grapa je bila splazena in ugrez je bil minimalen. Kot po tekočih stopnicah nakupovalnega centra sva tako prispela pred izložbo s pravo zimsko idilo, ki se prične od 1600m.n.v. dalje. Zaradi lepih razgledov in vidljivosti sva šla kar za nosom do vzhodnega dela Begunjske vrtače. Tudi še pod vrhom grebena so se v zadnjem raztežaju naključno pojavljale možnosti letnega varovanja. V dobrem metru snega sva tako uporabila zadnja dva klina, edina dva metulja, izkopano korenino borovca in skalni rogel na koncu. Zato bi lahko zaključila, da sva zimsko smer splezala skoraj povsem na letni način.
Z Begunjske vrtače pa naju je piš jugozahodnega vetra v megli navigiral proti sedlu za spust. Kugle nedavnega mokrega plazu na Šentanskem plazu so kmalu potolažile skušnjavne misli na smučke. Kot le redko se je izkazalo, da je bilo bolje dobro hoditi, kot slabo smučati.
V smeri pustila 4 bonhije, da se vpne še kdo in lakše zadiše.
Plezala Primož & Mare 22.03.2025