Tržiški trojček

Zeleniška v Begunjšici, Prontarska v Velikem vrhu in Kramarjeva v Storžiču so mega klasike, ki v naše konce privabijo tone turistov. Skupaj s Teranovo in Pripravniško v modernih časih lahke opreme in novih znanj predstavljajo zavidljiv letni izkupiček spletnega neoalpinista.

Facebook reprezentanti po davno preplezanih grabnih vlečejo nove prvenstvene, z Martinom pa se še vedno drživa klasik. Ne moremo biti vsi zmagovalci.

Izvedba

Zadeve sva se lotila z Zeleniško, Storžič pa pustila za konec. Iz Ljubelja sva štartala ob pol petih. Preko neverjetnih razmer v Zeleniški sva izstopila v pravljično jutro. Ob pol sedmih sva sestopila čez Šantanca nazaj na Ljubelj, čas pa so nama krajšali vsi znanci, ki sva jih med kolono plezalcev srečala na sestopu.

Jutro na Begunjščici

Okoli devetih sva vstopila v Prontarsko, kjer sva poleg naju v smeri naštela 14 plezalcev. Na najino srečo so bile razmere tako fantastične, da sva lahko plezala nenavezana, ostali plezalci pa dovolj dosledni, da so naju na vstopu spustili naprej.

V luknji pod balvanom sva ujela Blaža Rožiča in Roka Megliča. Norca sta ostalim navezam (razen Himalajskim mačkom) pobegnila že za pol smeri. Je pa res, da z opremo, ki jo imata itak nimata druge. Zadnje čase večino puhovk na dobrih Tržiških vzponih krasi isti napis. Nima vsak dober plezalec BVD apparela, je pa vsak, ki nosi BVD, dober plezalec. Vrh smo skupaj z Rokom in Blažem dosegli skupaj. Bravo fanta!

 

BVD Team!
Belhar Višinska dela in Gurtna d.o.o. sta največja sponzorja Tržiškega alpinizma. Foto: Urša Kešar

Sestopila sva na južno stran, kjer naju je pri žagi čakal Vid. Skupaj z njim smo, po Vanjinih testeninah in tiramisuju, napadli še Kramarjevo smer.

Zaradi vročine smo oblačila na dostopu popolnoma premočili. Teklo je iz povsod, ne samo od nas. Huda odjuga, ki jo čutimo ta teden, je čvrst sneg začela spreminjati v nestabilno govno že v nedeljo popoldne. Iz faze obupa, v kateri sva z Vidom z vso svetovno znanostjo skušala oceniti temperaturo glave Storžiča*, nas je potegnil Bogdan Biščak, ki je sestopal iz vrha in poročal o varnih razmerah. Hvala za pomoč!

Ponovno smo plezeali v fantastičnih razmerah. Vse je bilo zalito, le temperature so bile previsoke. Analiza vpise knjige v bivaku je razkrila, da Tržičani pridno oblegamo naš krušljivi ponos. Fantomske miši iz bivaka nas niso požrle. Mogoče se skrijejo, če nimaš kamere.

Višje, kot smo šli, boljše je bilo. Povsod okoli je vse zeleno, v Storžiču pa še prava zima. Na vrh smo prišli on 16:15, nasmejani do ušes, z Martinom pa sva srečna zaključila najin mali projekt.

Na vrhu Storžiča

Zadevo bi se dalo izpeljati drugače. Če bi bile razmere boljše, se mogoče Zeleniško splača zamenjati za Kozorogovo. Plezanja bi bilo več, hoje pa malo manj.

Najin pristop ni bil ekološki; iz Matizovca do Loma smo kurili dizel. (Sicer smo mala riba v primerjavi s Taylor Swift in Ljubljansko toplarno…). Ekološka beta bi bila e-bike (ampak imaš svinjski litij v baterijah in indonezijski premog v zraku), ali pa navadno kolo. Peš se po mojem ne splača.

Midva se s tem nisva ubadala. Najin način res ni neoalpinističen (vmes sva se ustavila na kosilu pri Martinu doma, ki ga je patriarhalno skuhala Vanja, Prontarsko sta nama zgazila Rok in Blaž, prevoz nama je ponudil Vid, …), je pa s tem celotna zgodba postala lokalna. Namesto dveh egocentričnih debilov sva zaradi sodelovanja z lokalno družbo in kulturo dan zaključila kot mentorja, kot brat in kot mož. Vsi nasmehi prijateljev, ki sva jih srečala med potjo, in mladincev, vpetih v zgodbo, so vredni več kot pa načrti slučajnih idiotov iz betonskih džungel, ki skušajo omejiti in nadzirati življenja ruralnih prebivalcev in morijo našo kulturo.

Hvala vsem vpletenim za pomoč! Hvala Vanji za postrežbo, Roku in Blažu za gaženje, Urši za slike, Bogdanu za pomoč in Vidu za družbo na zadnjem vzponu.

Tehnikalije

  • prehodila sva 27 km
  • 2300m višincev,  skupna dolžina vseh treh smeri je 1200m
  • za Zeleniško pasov in vrvi nisva vzela, za Veliki Vrh in Storžič pa smo imeli v nahrbtniku en pramen dvojne vrvi. Boljša beta bi bilo vzet samo 30m neke vodniške vrvice, itak je bottleneck v klinih

 

Previous Post

Kozorogova smer

Next Post

Kozorogova na buzaro

Dodaj odgovor