Miss Julijcev

Miss Julijcev v vsej svoji veličini

Rana ura, slovenskih fantov grob, ko se je pričela vožnja proti izhodišču, še v mraku v soju čelnih svetilk se podava proti koči Pellerini, kjer pa naju je čakalo se cca 200m vzpona na sedlo, kjer nama razgled s sončnim vzhodom za moment vzame sapo in ves trud ter napor kar izgineta.

Tik preden sva pridrvela pod steno je sledil ogled poteka linije v steni, nato pa akcija, pas, čelada, oprema in štrik ter stisk roke in srečno.
Začetek smeri je postregel z nizkimi temperaturami, katere bi prišle še kako prav kakšen mesec nazaj, tako vsak dober oprimek (tramvajc) je dal občutek kot da držiš neko žalost, s pomočjo dodatnega trenja vrvi, se je nivo telesnega termostata hitro pognalo v rdeče polje.

Do dobra ogreta se znajdeva pred temačnim kaminom v katerem sta še vedno zagozdeni dve skali okoli katerih je možnost varovanja.
V opisu smeri preveriva, da se temačno-fajhtnega kamina lotiš s tehniko plezanja po polžje, sprva smeh, kaj kmalu so sledili nenavadni toni in nevsakdanji gibi, vsak kdorkoli je že preplezal kakšen del kamina ali mogoče celo raztežaj, ter da je hkrati užival, no v tem kaminu neke hude romantike ni bilo občutiti.

Od kamina naprej je sledila še linija za pridne čez (p.p. k.k.) previs, nato pa samo še užitek v zelo lepo razčlenjeni skali, ki je nudila veliko šalc, strancev stropov, ampak je ni bilo za podcenjevati saj je naklonina stene delovala da visi vse skupaj.

Ob prihodu v lažji svet bi se najraje še enkrat  spustila za cca.  200m nižje in to vse ponovila, ampak nama je zadišalo po pivu, nakar sva hitro kot se za Tržičane spodobi spustila do Pellerinija tam opraviva hitro analizo  in odtečeva v dolino.

Zahodni Julijci, Trbiška Kriška Špica
Krobath-Metzger 550m  V/V-
Plezala Anže Kuhar in Benjamin Vidmar
Previous Post

Trilogija razov

Next Post

Paklenica 2021

Dodaj odgovor