“To jesen sem imel srečo, da sem si doslej lahko privoščil že tri obiske Velebita in Paklenice”, pravi dr. Iztok Tomazin. Poročila z njegovih potepanj po Velebitu nas vedno navdušujejo in vsaj urednika teh strani malenkost spominjajo na motoristično potepanje doktorja Che Guevare v filmu Motoristov dnevnik.
Sredi septembra sva z Matjažem Jamnikom v Paklenici preplezala Velebitaško in Razparača, sam pa sem splezal nekaj smeri do 5c. Za posladek je bila kolesarska tura na Veliko Rujno in plezanje po ploščah Bojinca.
Drugič sva v okviru tradicionalne motoristične ture na Velebit z Matjažem Jamnikom preplezala smer Senza Pieta v Debelem Kuku (6b+). Čudovita smer, užitkarsko plezanje. Z drugimi soplezalci pa sem preplezal še nekaj nekoliko lažjih smeri v Paklenici.
Tretjič: med novembrskimi prazniki sem si najprej privoščil čudovit gorski tek s prelaza Mali Alan na enega najvišjih vrhov Velebita Sveto Brdo – kakih 20 kilometrov razdalje in 800 višincev gor in dol. Še isti večer sem se prestavil na Tulove grede in tudi tam tekel na vrh, v smeri Dinozaver pa sem zaradi hude burje in noči obrnil. Naslednje jutro sem se preselil v Paklenico, kjer sva z Jamnikom preplezala PIPS v Debelem kuku, s Primožem Lavričem (AO Kamnik) pa sva zlezla Kačo v Aniča Kuku. Poleg tega sem soliral več smeri. Zadnji dan pa sem za zaključek kljub slabemu vremenu v Dabarcih zlezel eno od krajših smeri v Rujičinem kuku.
Iztok Tomazin
