Od Stenarja in Triglava do Courmayeurja

17.7 sva s Klemenom Žurmom plezala Direktno smer v Stenarju VII+/V-VI, 550 m. Ključni del smeri je lep in poteka čez strehe, slabši vtis smeri pa je naredil en krušljiv raztežaj v spodnjem delu. Klemen je vse splezal prosto, meni pa je v raztežaju z oceno VII- spodletelo za prosti vzpon.

24.7 pa smo malo plezali granit na taboru Courmayeur. Na taboru je bila kot vedno odlična družba, pohvale pa tudi vodjem, Grmovškoma in Pozveku. Vreme nam je tokrat kar dobro služilo. S Klemenom Žumrom sva v soboto 25.7 popoldne iz kampa dostopila pod ledenik pod steno Tour des Jorasses. Najdla sva udobno ravninco kjer sva spala. Zjutraj sva dostopila čez ledenik pod steno, kjer sva plezala smer Etoiles Filantes ED+ 7b- 6c obl. vendar najtežjega raztežaja nisva uspela prosto preplezati, in obrnila 3 raztežaje pod vrhom zaradi poslabšanja vremena sestopila sva v dolino, kamor sva prišla okoli 23h. Smer je res noro lepa! Naslednji dan 27.7 se na soncu posuši oprema in popoldn zopet dostop do luksuznega bivaka Gervasutti. Naslednji dan smo se Gril, Žumer, Mrak in jaz odpravili čez ledenik pod steno Petites Jorasses kjer sva z Žumrmo hotela plezati smer Gargantua ampak nisva mogla vstopiti v smer, in si nato izbrala smer Voie Bonatti/Mazeaud ED 450m 7a isto kot Mrak in Gril. Vsi smo smer splezali prosto, skupaj abzajlali čez steno in spet z nočjo prišli v kamp. 29.7 počivanje v kampu in zvečer uradni zaključek tabora s palačinka party. 30.7 se naš avto Žumer, Mrak , Jelovčan, Klemenčič odpravi v plezališče in nato domov.
5.8 sva s Klemenom spet šla plezat in tokrat v Steno. prvotni plan je bil vzpon po spominski smeri Miha Valiča, ampak nama zaradi mokre skale ni uspleo vstopiti v smer, tako da sva si nato izbrala bljižno Bergantovo smer VIII+/ IX- (7b+), ki pa je bila v celoti suha. smeri sem uspel splezati prosto po nekaj poskusih detajla, ki je na začetku raztežaja.

besedilo: Nejc Klemenčič

Previous Post

Steber revežev

Next Post

V švicarskih Alpah

Dodaj odgovor