Pride tudi čas za domače hribe

…treba je bilo najti eno popoldansko varianto, do Ljubelja še brez idej, na ovinku zavijem desno, Veliki vrh. Nekaj bom že. Skoraj do Hajnževega sedla tuhtam kaj bom, pa na koncu zavijem v Prontarsko, poleti jo tudi še nisem. Smer prijetno preseneti, skala je dobra, detajli lepi…lepša od Kramarce, tako da sem v slabi uri že na vrhu. Škoda, da je smer poleti tako zapostavljena. Iz vrha sestopim po V grebenu do Avstrijske grape, v grapi pa preseneti vsaj 15m previsni skok…pozimi ga ni (bilo). Najdem alternativo in po polici prečim celotno SV steno Velikega vrha. Vmes en detajel prijetno preseneti- lep je ni kaj! Prečim do stika s planinsko potjo in nadaljujem s prečenjem po SZ delu stene. S prečenjem zaključim pri Novoletni smeri in sestopim po prehodih do melišča pod Dolinarjevo.

Opravil sem prvenstveno prečenje SV stene Velikega vrha, 600m, III+ / II – III, prvo ponovitev prečenja SZ stene, 800m, IV- / II – III, vmes pa zlezel še Prontarsko, 350m, IV / II – III. Dovolj za eno popoldne.

SV del stene Velikega vrha in potek prečenja.

SZ del stene Velikega vrha in nadaljevanje prečenja, ter sestop iz stene.

Previous Post

Via normale Italiana – Mt. Blanc

Next Post

Kalški greben, Dolga zgodba

Dodaj odgovor