Pred dolinskim vročinskim valom se je najbolje skriti v hlad severnih sten. (PS: Naj obdrži zase, kdor to ve, da ne bo nastala gneča kot na morju.)
Zato sva s Primožem po šolsko, v steno vstopila s prvo smeno 6:00 radnega naroda. Primož je smer že plezal, vendar je spomin posodil zlati ribici. Na začetku sva celo obžalovala, da žreb ni določil smer desne sosede. Pa je vedno fino imeti še kaj na zalogi za vroče svobodne dni, ko snežišče ozebnika odleze.
Smer je na ključnih delih dobro opremljena. Ključna dela pa sta pravzaprav dva. Strma napokana plošča, ki jo zapira previs (V A0) in del izredno ozkega 50m dolgega kamina (IV).
Že je kazalo, da bova iz smeri izplezala ob 12:00, ko imajo vse prave gospodinje že kuhano, pa si je Primož po 500 metrih zaželel plezarije. Tako sva jo urezala naravnost gor in na koncu ocenila, da je bil vmesni raztežaj najlepši del dneva.
Na sončnem vrhu nama je postalo celo vroče, zato sva se z užitkom preoblekla nazaj v še mokre dostopne majice, in se podala v iskanje sestopa s čudovitim razgledom v Zadnjo Trento in Srebernjak. V ozebniku pa je dovolj snega še za krajšo smuko, zato sva prvi del preventivno opravila z abzajlom.
Ker zadnjih originalnih raztežajev I kopanja po lahkem vršnem skrotju z izstopom na sedlo ne privoščiva nikomur, opisujeva izstopno varianto »Erženova želja« (V primeru, da jo je kdo že plezal s premičnimi varovali, se opravičujem za omembo. Namen pisanja je zgolj priporočilo alternative zadnjim raztežajem originalne smeri zoprnega vršnega skrotja z izstopom na sedlo.). Na zadnjem štantu originalne smeri Herlec-Kočevar (po zadnjem plezanju strme plošče IV+, oziroma pred začetkom vršnega skrotja v levo), sva jo zarinila naravnost gor. Sprva je to razčlenjen majav svet (k), po katerem si redko kdo želi plezati, vendar se vztrajnost poplača v nadaljevanju. Po 40m prideš na optimalen štant (k) v ustju širokega kamina s previsom in temnejšo skalo. Od tu preko previsa (najlažje po desni strani) v rahlo zajedo, ki jo po 8metrih zapustiš v desno z obvozom okoli večje skale na polico. Sledi res lep del plezanja po zajedi (k) z izhodom čez plošče v desno na polico, ki po 45m kar vabi k štantanju. Od te markantne police je možen obhod po desni na vrh, midva sva se pa držala odlične skale naravnost pod previs in v levo okoli njega po 30m na vrh Mala Šita. V izstopni varianti smeri sva pustila 3 kline za spomin in željne ponavljalce.
Ne trgaj gorskega cvetja!
Rubrika – Izgubljeni predmeti ali “Še pomnite tovariši”
Herlec-Kočevar V-/V- 550m plezala Primoz Erzen & Marko Florjanic