Plavanje z Albinco

Kar se Janezek nauči, naj bi Janezek znal. Oslički pa hodimo na led znova in znova. Če prejšnjo noč močno dežuje, naslednji dan ni pametno laziti po kaminih. Pomenljivo poimenovanje smeri pa ponavadi tudi dojemamo na žalost šele v smeri. Kaj pa bi lahko »smer Žaba« pomenila drugega kot, da bo mokra po včerajšnjem dežju. Vendar željni oslički, ki ne verjamejo, gredo pogledat in v prvem raztežaju abzajlajo.

Popoldanska avantura se je tako v poznih urah nadaljevala v sosednji smeri, bojda popularni Albinci. Smer sva verjetno plezala po opisu zgolj v prvem raztežaju, vse drugo pa je bilo povsem nekaj drugega kot opis. Tudi v predzadnjem raztežaju sva jo raje zategnila v desen, malo manj podrt kamin kot na levi. Skala je bila dobra a po zajedah mokra od prejšnje noči. Začelo je deževati in še tistih nekaj suhih stopov je izginilo. Priplezala sva do štanta nekega obupanca, pripravljenega za abzajl pod previsom. Preostanek pol ure dneva in pogled proti nevihti nad SZ Slemenovo špico, naju je hitro motiviral, da jo ureževa kar naravnost čez previs. 3 minute Primož! In nevihta v mraku je pričarala tisti redek edinstven pogled potokov, slapov in toboganov po steni. Plezanje daš v reduktor, plezalke sam še na pritisk in zagozdo, roke pa bohvari v blato, pa glavo dol, da kj vid’š. Na vrhu se je nevihta za četrt ure celo umirila, druga pošiljka pa je bila že na poti, da sva lahko po planinski poti umila še čevlje.