Praznični četrtek sva z Lukom (AO Kranj) izkoristila za plezanje v »tujih gorstvih«, natančneje v dolini Bele vode. Za plezalni cilj sva si zastavila smer Diretissima (V-/IV, 200 m) v JZ steni Visoke police, ki glede na Miheličev vodnik ponuja odlično plezarijo v kompaktni skali.
Parkirala sva pri Rabeljskem jezeru ter se v jutranjem hladu napotila proti koči Brunner. Do koče sva potrebovala slabe tri četrt ure, od koče do vstopa pa še dobro uro. Pri dostopu sva se orientirala po Miheličevem opisu ter se od koče med borovci povzpela do 100 v.m. pod škrbino, kjer sva opazila edini »užiten« prehod v desno po polici, se sprehodila še 200 m po deloma uhojeni stezi (možici) ter se znašla pod steno.
Kamenček v roki je določil, da prvi cug plezam naprej, in že po prvih nekaj metrih plezarije je bilo jasno, da bo plezanje čisti užitek. Po od vode razjedeni skali sem se skozi okno povzpel do udobnega štanta na prvi polici. Luka je kmalu sledil in zatem pogumno »napadel« pokončno petico v drugem cugu, ki teče po črni skali, ter jo suvereno preplezal. Skala nudi veliko možnosti za postavljanje premičnih varoval (frendi, gurtne), se je pa našel tudi kakšen star klin. Tretji cug, ki poteka po širokem žlebu ponuja po mojem mnenju najlepšo plezarijo v celotni smeri. Zaradi številnih rogljev ter skalnih ušes je možnosti varovanja ogromno, grifi so »plastični«, kot bi jih vzel iz umetne stene. Kompaktni, ter šalca na šalco – »friko« v meni je vriskal od veselja. V predzadnjem cugu se svet nekoliko položi, vidijo se tudi že obrisi vršnega slemena Visoke police, kar naju je gnalo naprej. Luka si je štant uredil pri naravnem okencu, ki je nudilo idiličen razgled na okoliške vršace. V zadnjem cugu sem se preko rahlega previsa (zagozden balvan) zbasal v podrt graben, na koncu katerega se nahaja večji balvan, okrašen s štrikci za abzajl, ki označuje zaključek smeri.
Do vrha Velike police nama je ostalo še kakih sto višincev lahkega poplezavanja. Sledil je odmor za malico in priprave na sestop po normalki. Bo že veljalo, da je včasih detajl v sestopu, saj sva se na dol konkretno naplezala v podrtih dvojkah. Svoje je naredilo tudi sonce, ki je pošteno pripekalo, in pri koči Brenner sva naredila krajši postanek za rehidracijo, nato pa lahkih nog sestopila do avta. Sledila je analiza v Danici.
Plezala: Luka (AO Kranj), David, 15.8.2024
Začetek smeri
Prvi metri
Žleb v tretjem raztežaju
Nasmeh do ušes
Gorska idila