Zgodej se dan išče v Šitih (Belač-Zupan)

Če ti kaj manjka, pokličeš načelnika in zrihta. Zadnjič cvička, zdaj železje… Filozofija je, da ne sme bit izgovorov, da se ne pleza.

Težko najdeš ljudi, ki z veseljem zgodaj dan iščejo v hribih. 4:00 iz Planice ni nič posebnega, če ne bi bila zora dobre pol ure kasneje kot pred mesecem dni. Tako sva v smer vstopila še skoraj v temi, z vsakim metrom pa je postajalo svetleje. Sonce pa naju ni motilo cel dan tega vročinskega vala, do prevoja na južno stran Šit. Smer je čedna in dobro opremljena, orientacija z opisom ter skico Slovenskih sten pa enostavna. Skala dobra & plezarija čudovita. Vmes je bila ena zajeda precej zaraščeno vlažna, ampak veselje vrtnarja ne pokvari en nasadek travice. Na koncu smeri vsi opisujejo izstop v desno po lažjem svetu II na vrh, pa zares le redko kdo prebira Planinski vestnik tistega leta kar se je zgodilo Francetu, kot opisujeta spoštovana Mihelič in Zaman. Vendar je vmesni zug plezarije naravnost gor (čez grabn in rahlo usmerjeno levo) po zajedi, najlepši del celotne smeri, ki ga je greh preskočit. Seveda je za konec en podrt kamin 50m pod vrhom, vendar se da najti super prehod takoj iz dna kamina proti desni (klin). Sestop pa kot ga že pomnimo, balzam za stopala in duha.