V sredo, 3. 8. 2016, smo se Izi, Mitja (Radolca) in jaz zagnali v Steno. Pravzaprav smo se šele na poti v Vrata dogovorili za smer, pripravljeni smo bili kar na tri možnosti. In Skalaška, V+/IV+, 1000 m, se je zdela prava smer za tako lep in vremensko stabilen dan.
Po rahlem zapletu z vstopom smo se znašli na značilnem vstopnim pomolčku in prvo IV+. Prve štiri ali pet raztežajev je lepa plezarija, potem smo se razvezali in potegnili do Gorenjskega turnca, kje je vpisna knjiga. Na tej razgledni točki je seveda obvezen postanek in ogled Ladje od spodaj. Pod kaminom smo se zopet navezali ter potegnili do Ladje. Plezanje po poklini v razu Ladje je lepo, resnična klasika. A vendar se je meni tik pod previsnim nosom Ladje odtrgal oprimek in poletel sem kot je štrik dovolil – sem bil vesel, da je bila vrv nad menoj. Nad Ladjo smo potegnili navezani še dva raztežaja potem pa zopet veselo na frej do roba stene. Plezanje je dobro, skala za Julijce kar OK, triurni sestop po Bambergovi pa skoraj odpihne misel na še kakšen vzpon v Steni.
Analiza dneva in pogled na steno izza mize v Vratih je pravšnji zaključek ture.
Slik pa iz meni neznanega razloga ne naloži.
