Dobra skala, enostavna logistika in priporočila plezalcev so bili razlog, da smo obiskali Karnijske Alpe. Cilj je bila SV stena Rosskofla (Monte Cavallo di Ponteba, 2239m), kjer je kar nekaj lepih in zanimivih smeri.
Enostaven dostop s planine Winkel pod steno vodi prek macesnovih gozdičkov in čudovitih gorskih trat. Ta predel je geološka posebnost, zato je tudi skala zelo posebna – kar pomeni čvrsta. Pod velikim balvanom na odcepu s planinske poti pustimo nekaj opreme in se povzpnemo še zadnjih 100 višincev pod vstop (1750m). V steni je bila poleg nas samo še ena naveza in bojazni, da bo gneča, ni več. Vstopimo v smer Via dei Finanzieri (Lomasti, Ceccon, 1978). Gre za devet raztežajev dolgo smer (450m), s težavami okrog pete stopnje, samo en raztežaj je ocenjen s šestico. In samo v tem raztežaju je nekaj več klinov za vmesno varovanje, ostali raztežaji so bolj kot ne prazni. Vsa sidrišča so navrtana. SV orientacija pomeni veliko sonca že navsezgodaj, na srečo je v težjem raztežaju rob stene zakril sonce in plezanje je bilo tako bolj ugodno. Vmesno varovanje brez premičnih varoval bi bilo precej zahtevnejše, hardver s kladivom in klini mogoče zgolj kot skrajna opcija. Čista smer, ki ponuja uživaško plezanje.
Sestop nazaj na planino gre mimo Winkelturm (še ena lepa stena!) nazaj na planino po lažji ferati. Plezali smo dobre štiri ure. Za Moniko in Anžeta je bilo ture konec, midva z Majo pa sva se zahvaljujoč ugodnemu izhodišču s kolesi povzpela še na sedlo Malurch in se po atraktivni poti 433 in 433a spustila za dober vertikalni kilometer v Studeno Basso in po cesti do Pontebe.
Smer financarjev (VI/V-V+, 450m) smo plezali Anže Kuhar -Slavc Rožič in Monika Kambič-Maja L.
foto: Anže Kuhar
