Jutranji pogled na spihane vrhove nad Heiligenblutom nam ni vlival kakšnih posebnih obetov za dobro turno smuko
Če smo že tu, gremo. Začetek je bil obetaven, iz avta na smuči in po cesti do planine Alter Pocher. Snega je kar nekaj , nadaljujemo po gozdni cesti do višine 2200m , kjer se po strmem pobočju odcepimo desno proti Fleißkeeses, naprej pa v smeri letne poti do spodnjega roba ledenika. Do tu je bilo vreme še dobro, deležni smo bili še nekaj sončnih žarkov. Nato se je od nekje pritepla megla, pihati je začel veter in postalo je neznansko mraz.
Čez lahek ledenik se proti vzhodu vpenjamo proti vrhu (3106 m) , kjer stoji najvišja avstrijska meteorološka postaja in koča Zittelhaus. Po kratkem počitku smo se ob topli peči malo pogreli in se lotili spusta. Megla in veter sta motila centre za ravnotežje in spet , kot že nekajkrat v avstrijskih gorah, so se začela premikati tla pod nogami. Spust po ledeniku z vetrom v prsa ni bil kakšen presežek smučanja , nižje doli pa smo potešili tudi smučarske apetite. Smuči so doživele nekaj srečanj s pod snegom skritimi skalami , vendar hujšega ni bilo.
Sledil je še spust po gozni cesti do planine Alter Pocher in naprej do vasi Wolkersdorf na višini 1500m , kjer smo pustili avto. Turo smo po slabih sedmih urah uspešno zaključili Slavc Rožič, Miha Hauptman, Mateja Tomazin in Janez Štefe.
