Prva skala letos, glede nato, da je sezona plezarije že v polnem zamahu.
Ker je bilo že kar nekaj besed na temo kam in katero smer in pa seveda kdo ima čas ipd., sva z Aljažem že na ferajnu dorekla, da greva v soboto v Jezerske konce malo potipat skalo, vendar nama višja sila narave to ni dopustila zaradi obilnih padavin. Vendar puška ni šla takoj v kuruzo.
V nedeljo kot klasika, če sem za v Šite plezat, lahko bi rekel “the offer you just can’t refuse” a je padla odločitev za v NŠG, da vidiva kako sva uplezana.
Ob Človeški uri odrineva iz Tržiča in malo pred deveto uro se znajdeva pred vstopom v smer, kjer nama albino bakterije (beri sneg) ne pusti(jo) tako zlahka do stene. Itak ne popuščava in se prebijeva do skale, kjer malo poplezava do ugodne police in se pripraviva na plezalni vzpon.
V prvi raztežaj zarečem, za ogrevanje je bil kar ok, kmalu pa se pred nama stena postavi konkretno pokonci. Ponudim vodstvo Aljažu, ker se je videlo, da bo vodstvo moje in si rečem, maš to, za piko na i pa še kamin težavnosti VI-.
Zdelam kamin in že sva na naslednjem štantu, kjer še ni bilo konec težav, glej ga zlomka, še en kamin pred nama. Začetek drugega je bil zalogaj večji izziv kot prvi kamin, vendar je tudi ta “popustil” in sva ga suvereno preplezala kot bi rekel keks.
Zadnja dva raztežaja sta nama popestrila z mokro in krušljivo skalo po zajedah v že malo lažjem svetu, izstopiva po rampi v lepši svet, ne pa v lep dan, saj se je na nebu kuhalo slabo vreme, tako da naju je na sestopu ujel dež. Sledila je kratka analiza na že znani lokaciji v Dovjem.
plezala: Benjamin Vidmar in Aljaž Česen
