V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila preplezana večina smeri v Beli peči, trendi niso bili naklonjeni plezanju v kratkih stenah. Takrat starejši tržiški alpinisti niso z navdušenjem gledali početja mlečnozobih fantov iz Grahovš in šele kasneje so spoznali, iz kakšnega testa so bili trio Meglič in ostali avtorji teh smeri.Večina smeri je bila najprej splezana tehnično in šele kasneje, z razvojem prostega plezanja, je postala Bela peč zanimiva tudi za ostale alpiniste. Stena pa je postala znana širši javnosti potem, ko je bila večina smeri po zaslugi Milana Megliča opremljenih s svedrovci in ko je strnil vseh 40 smeri v vodniček, ki je dostopen tudi na spletu.
Že kar nekaj let se v prvi polovici maja tukaj srečujemo alpinisti in tudi letos je bilo tako. Letos smo bili v Beli peči sami in nismo javno objavljali memoriala. V čudovitem dnevu smo plezali in obujali spomine na tiste, ki jih ni več med nami v tem svetu: pionir plezanja v Beli peči Joža Rozman – Žitnkov , Janko Meglič – Dovarjev , Filip Bence- Ta Črn… Vsi so pustili tudi neizbrisen pečat s preplezanimi smermi v tem skalnem pomolu med Konjščico in Javornikom.
Srečanja so se udeležili tudi tržiške alpinistične legende Čopk, Želo, Brus,Hvačman in kopica ostalih, ki so krojili tržiški alpinizem ali pa ga še bodo. Skupaj se nas je nabralo kar 20 plezalcev. Bil je popoln plezalni dan , poln nasmehov in stiskov rok – da bi jih bilo še veliko takih !
besedilo: Slavc
fotografije: Pero, več slik na linku
