Hitre odločitve se velikokrat izkažejo za najboljše. In tudi tokrat je bilo tako.
V soboto pozno popoldan z Uršo (AO Kranj) parkirava na parkirišču zraven hiše Luckner. Sledi večerja in spanje kar na parkirišču (nekako se nama ni dalo gužvat v zimsko sobo koče Stüdl). Zjutraj štartava malo pred četrto in v slabih dveh urah stojiva na grebenu med ledenikoma Teischnitz in Ködnitz. Ker sva bila oba prvič, brez neumnosti seveda ni šlo. Namesto da bi po ledeniku obvozila, sva do vstopa v Stüdlgrat dostopila kar po grebenu Luisengrat. Sam greben Stüdlgrat ni predstavljal večjih težav, le na nekaterih zasneženo-izpostavljenih mestih je bila potrebna večja pazljivost, sploh v zgornjem delu, ko je sonce že dodobra ogrel sneg.
Gužve na grebenu nisva imela, sestop pa je čisto druga zgodba. Počasni in prestrašeni gorniki so potrebovali več kot uro iz velikega do malega Kleka. Pa še več bi čakala, če ne bi našla obvoza in jih večino prehitela. Vreme sva imela fenomenalno, skorajda brez oblačka, med sestopom pa so se pa začeli nabirati temni oblaki.
Za pot do parkirišča izkoristiva vsa snežišča in po 12 urah sediva v avtu in se peljeva proti domu.
