…je bilo slišati v prvem raztežaju. V drugem sva že vriskala v solidnih razmerah, ki so se z višino le še izboljševale. Pod steno Kladiva sva se znašla z velikimi plani, a je kriza s snegom kar precej resna, saj je pol stene le poprhane. Tako sva plan hitro spremenila, pa je šer tisti potem padel v vodo, na koncu nekako za tolažbo zarineva v Zahodni žleb med Malim in Velikim Kladivom. Plezati po smereh gor, po katerih običajno sestopaš in ki jih Tomazin presmuča, ni ravno izziv… vseeno, boljše opcije ni bilo. Kakšno težavo več sva pa tudi pričakovala, glede na to da je snega malo.
Dobro je vsekal že prvi skok, tanek trak ledu, čez stme in gladke skale. Drugi je bil kratek in sladek. V tretjem sva že pikala nalepljen bel škripavec in se kobacala čez balvan. Četrti, peti, šesti, sedmi in osmi skok so bili poezija… Smer v teh razmerah niti malo ni podobna toboganu izpred parih let, s svojimi skoki dobro preseneti in te v dobrih 450 metrih zaposli za nekaj ur. Sestop je kot ponavadi avantura zase…Klančar po Froncovem na Kofce, jaz po Tihotapski v Hajnžev graben. No, Tihotapska je tudi fino narejena! Dobre razmere se pričnejo tam pri 1700m nmv in so res odlične.
Zahodni žleb sva 21. 1. plezalal Miha Zupan in Gregor Klančar (AO NM), slabih 5 ur.
