Tudi letos smo se odločili, da gremo v zaradi kulture podaljšanem vikendu, plezat slapove v Cogne. Tipično je bilo veliko začetnega navdušenja, prijav in kasneje odjav. Zaradi višje sile smo celo zamenjali vodjo tabora. Na koncu se nas je na pot odpravilo osem članov AO Tržič, družbo sta nam delala Gregor Klančar (AO NM) in Rok Tičar iz kranjskega alpinističnega odseka.
Kot že dve leti poprej smo bili nastanjeni v vasi Cogne, ki je izhodišče za ture v ožje področje parka Gran Paradiso. Prvi dan smo plezali v dolini Valnontey. Plane nam je prekrižal Kraljevski orel (Aquila crhysaetos), ki se je ugnezdil na območju slapov Repatance in Monday Money, zato je celotno območje zaprto za plezanje. Posledično je pritisk na ostale slapove, ki letos niso v najboljšem stanju še večji in brez čakanja skoraj ne gre. Preplezali smo Patri Classica (III,4), Candelone di Patri (III,4) in Direttissima del Candelone di Patri (III,5). Po mnenju večine so bile težave zaradi drugačne konfiguracije ledu v slednjih dveh svečah nekoliko višje, ampak ocene so vedno relativne.
V petek smo se odpravili na ogled in plezanje v dolino Valeille z izhodiščem nad vasico Lillaz. Ledu je bilo vsekakor manj kot lansko leto, tako da smo se zadovoljili s klasikami kot so Tuborg (II,4), Chandelle Louvere (II,4) in Lillaz Gully (II,3). Precejšnja gneča pod večino narejenih slapov je vplivala na odločitev, da naslednji dan, v soboto, začnemo že ob svitu in tako sta dve navezi kot prvi vstopili v Cold Couloir (IV, 4, 600m). Tokrat smo ga splezali čisto do konca, kar skupaj nanese osem polnih raztežajev plezanja. Ostali del ekipe je vstopil precej pozno, tako da so bili tudi cilji prilagojeni času primerno. Miha Zupan in Klančar sta splezala Stella artice, drugi raztežaj sta obvozila, ker sveča ni bila narejena. Sta pa pohvalila zadnji raztežaj, ki s svojo konstantno naklonino in dolžino 60m terja precej moči v nogah in rokah.
V nedeljo smo se še pred poldnevom odpravili domov. Sledila je še analiza opravljenega plezanja. Preplezali smo nekaj klasik, naši pripravniki so naredili pomemben korak naprej in suvereno plezajo četrto stopnjo v ledu ter se upajo lotiti tudi kakšne petice. Dva pripravnika, Vid in Primož, sta vstopila v svet ledenih vertikal in spoznala posebnosti plezanja v ledu, tehniko in pristope k plezanju. Ostali smo plezali v coni udobja, zatikali cepine v luknje že preplezanih slapov, sem ter tja nabijali tudi po ledu, ki se ga še ni nihče dotaknil. Neakteri so se vplezali, nekateri smo plezali, tretji uživali, kakšnega je tudi navilo. Vse, kar sodi k plezanju v ledu.
Na koncu smo pomodrovali in sklenili, da je nujno narediti korak naprej. Potreben je “bootcamp” za naše člane odseka, potrebujemo višje in bolj drzno postavljene cilje in prosto po Mihu, “več domišljije”. Tabor je sicer uspel, vsi smo se srečno in zdravi vrnili domov, kar tudi veliko šteje. Sedaj pa čakamo na nove zimske vikende, da se polotimo še kakšne ta velike stene !
Udeleženci tabora: Jernej Kuhar (vodja), Matic Mohorč, Beno Vidmar, Miha Zupan, Slavc Rožič, Janez Ambrož, Vid Primožič, Primož Eržen, Rok Tičar in Grega Klančar.
Besedilo: Slavc
foto: arhiv AO Tržič
