Tri klasike v Dolomitih

Dolomiti slovijo po odlični skali za plezanje, zato odločitev, da sva se dva mucka odpravila proti goram v okolici Cortine d’Ampezzo ni bila ravno težka. V soboto popoldan odrineva na pot, ter po dobrih štirih urah vožnje prispeva na prvi cilj, pod goro Tofana de Rozes, kjer na parkirišču koče Rifugio Dibone prespiva.

Po mrzli noči se zjutraj pripraviva in napadeva smer Primo Spigolo (V, 480m), katero po dobrih 5 urah uspešno preplezava in se nasmejana po prvem okušanju skale vrneva nazaj na izhodišče. Za drugi dan plezanja se zapeljeva nazaj v dolino, na počivališče ob cesti Cortina – Fiames, pod greben Pomagagnon. Naslednje jutro splezava smer Dimai (IV, 425m), ter se potem še povzpneva na vrh gore Punta Fiames, kjer si ogledujeva cilje za naprej. Po vrnitvi do avta, se odpraviva proti trem Cinam, vendar pred vstopom, kjer pobirajo parkirnino (25€/dan) obrneva (gorenca). Zapeljeva se nazaj proti prelazu Giau, ter z razočaranjem pogledujeva proti nebu, saj se vse skupaj pripravlja na dež, in nič kaj dobro ne kaže za naslednji dan. Zjutraj pa čisto drug pogled, zbudi naju jutranje sonce, vreme brez oblačka, ter ob prelepem sončnem vzhodu pogledujeva proti najinem zadnjem cilju – Monte Guseli. Po kratkem dostopu preplezava smer via Dallago (IV-V, 270m) ter po dobrih dveh urah in pol že stojiva ob Maddoni na vrhu.

Zahvaljujeva se vsem starim mačkom odseka za nasvete, posojene vodničke in zemljevide, zagotovo se še vrneva nazaj, saj sedaj, ko sva malo bolj spoznala vrhove, je ciljev in smeri še ogromno.

Med 24.7. in 26.7.2016, v Dolomitih plezala Matic Mohorč in Jernej Kuhar

Previous Post

Smer Sandija Wisiaka

Next Post

Košutnikov turn

Dodaj odgovor