Janezovega povabila v Arco za čez praznike, se seveda ne zavrne. Po hitrem postopku naredimo vojni plani, rezerviramo apartma in se v petek zjutraj odpravimo v Italijo.
Check in v apartmaju in aklimatizacija na razgledni točki, kjer se vidijo skoraj vse smeri, ki so v planu, nam dajo veliko motivacijo za naslednji dan. Zjutranja zgodnja ura nas ne ustavi in ob 8h ze korakamo proti steni kjer je naša smer Diedro Martini. Na vstopu stisk roke in akcija. Nad upzajlpisto se z Jero modro odlociva, da bo smer pocakala za naslednjič, Maja in Janez pa se držita jutranjega načela- od osmih do osmih- in zarineta proti vrhu. Na štantu mi Maja še preda ključ od tekočega zlata.
Za naslednji dan se planira nekaj lažjega saj bo ponedeljek toliko bolj naporen. Midva z Janezom – via Nadia, Jera in Maja pa via Gino. Smeri se v nekem delu združita, od tam pa skupaj proti vrhu. Smer poteka tekoče tako, da smo zgodaj popoldne že na vrhu in nadaljujemo turistično proti Arcu. Vsi sestradani po 4 urah ugotovimo da bomo dons težko prišli do pice brez rezervacije ali 1 ure čakanja na mizo…
Za zadnji plezalni dan, in Jerino izpitno turo, se odločimo za via Cristina. Na dostopu se že kar dobro ogrejemo, zato je plezanje potekalo bolj tekoče. V ključnem cugu sem zelo pogrešal velike frende.. No, sem pa s tem preveril, če mi srce še normalno tiktaka. Na sestopu malo pohitimo in dokaj hitro pridemo do piva. Še vedno ne vem kako so lahko Italjani večji Gorenci kot mi, da šparajo ravno tm kjer ni treba -V trgovini ni hladilnika s pjačo!?!… hvala Janezu, da je požrtvovalno pešačil do izhodišča po avto v katerem smo imeli hladno pivo.
Naslednje jutro se zbudimo v oblačno vreme zato nam motivacija malo pade in se družno odločimo za odhod proti domu, na poti se ustavimo še na kosilu in v večernih urah pridemo domov.
Via Diedro Martini V+/ VI, 500 m, Janez/Maja
Via Nadia V+/ VI+, 250 m, Anže/Janez
Via del Gino IV+/ V+, 150 m, Anže/Jera in Janez/Maja
Via Cristina V+/ VI, 400 m, Anže/Maja in Janez/Jera