Naveličana plezališč in željna hribovskih zgodb sva se s Primožem prejšnji konec tedna kljub ne ravno blesteči vremenski napovedi pognala v NŠG. Ker je bil dež napovedan že relativno zgodaj, sva izbrala južno steno in kratko smer Zapeljivko, ki slovi po sicer dobri sakali, a malo možnostmi za vmesno varovanje. Opis drži.
V začetnem kaminu se je kar dalo – Primož je zabil klin in namestil frende, večji problem je bil veter. Povedano drugače, nohtalo je, da prstov skoraj nisem čutila več – sem se že vprašala: Pa kaj jaz sploh delam tukaj.
No, ampak potem sva se hitro ogrela. Sledila sta dva raztežaja platk z veliko začetnico. Popolna skala, res lepa, navdušujoča plezarija! Ni čudno, da se smer imenuje Zapeljivka. Za pohvalami pa običajno sledi … ampak. In tudi v tem primeru je tako. V teh dveh raztežajih (V, V+) sta samo dva klina, nabijati se ne da, našla sem samo eno mesto za frenda. Vmes sem še zašla iz smeri, a na koncu le prilezla do varovališča.
Ker zgodba očitno ni imela dovolj drame, je začel padati dež. Na srečo je veter ugledno pihal, da se je skala sproti sušila in je Primož potegnil še zadnji, nekoliko previsen detajl. Nato je sledil še izstop po šodrasti II-III.
Ta konec tedna – v soboto – sva se preselila na severno stran NŠG (Smer po zajedi) in upala, da bo mraz bolj prizanesljiv kot pred enim tednom, saj je bilo napovedano večinoma sončno vreme. A severna stena je le severna stena, zato pretirane vročine ni bilo, toda vsaj pihalo ni. Bolj kot mraz pa naju je skrbelo, kako bo v kaminih in zajedah, saj je dva dneva pred tem skale veselo zalival dež.
In kakšen je bil izplen? Mislim, da bi zgodbo iz Zajede lahko opisala s stavkom, ki mi ga je iz svoje dogodivščine povedal Miha Zupan: Občutek, da sva vplezana, naju je minil pod steno :). No, naju ni ravno pod steno, ampak v kaminu in zajedi, kjer sva stestirala, kako obvladava močvirsko plezanje – iz skal je namreč elegantno zamakalo. Še dobro, da je smer gosto nabita s klini – za normalne razmere morda še preveč, saj na trenutke dobiš občutek, da lezeš v navrtanem plezališču. Vse pohvale Primožu, da je prevzel zadnji kamin, jaz sem “scagala”, tako da je raztežaj dokončal on.
Na splošno se mi je Zajeda zdela lepa – značilno je prosto in izpostavljeno plezanje v dokaj čvrsti skali.
Zapeljivko (V+/V,IV, 120 m) in Smer po zajedi (IV-V, 300 m) v NŠG sva plezala Maja Korošec in Primož Eržen
V nedeljo sva radosti kratkega dostopa in relaksacijo po napornih tednih priprav na izpite za alpiniste izkoristila še Benjamin Vidmar in Slavc Rožič. Zjutraj je prelaz Vršič še sameval, nekaj ur kasneje se je dušil v pločevini.Vmes sva splezala Grande Finale na senčni strani NŠG.Tudi midva sva se srečala z rahlo vlažnim kaminom v tretjem raztežaju,snežišče na vstopu pa nama je podarilo en raztežaj manj plezanja. Nenehno me je preganjal občutek, da so te naše stene vedno bolj krušljive. Verjetno ne gre iskati tega občutka zgolj v začetku hribovske sezone in razvajenosti iz plezališč, podnebne spremembe vplivajo tudi na kvaliteto naših sten.
ta del dodal: Slavc
