Ko smo že mislili da letos te ture ne bo zaradi epidemije in zaprtih meja, me je Janezov mail kar malo presenetil. Sem se vprašal ali je sploh še kaj snega saj smo vendar že 15. junija ??? Štefe je sigurno preveril !!
Vremenska napoved je obetala krasen dan in tako se nas je 5 odpravilo v zgodnjih urah iz Tržiča proti Malti v Visoke Ture. Na izhodišču pri velikem jezu je bilo presnetljivo veliko enako mislečih in enako govorečih kot mi, saj je bilo tu pol Slovenije. Vsi nekam hitijo, s kolesom s smučmi in v pancerjih, peš, s smučmi na nahrbtnikih, na ramah, nekateri že s smučmi na nogah… kot pravo človeško mravljišče (kakšna corona ??)
Pogled proti Kolbreinspitze je bil času našega obiska primeren, spodaj so sneg tu in tam prekinjale skale, višje gori pa je bilo videti obetavno. Naša četica se je kmalu raztegnila, dva tečajnika Čera hiking sta kmalu obupala in raje odšla na sprehod ob jezeru, trije pa smo vztrajali do sedla in potem še na vrh. Dan je bil fantastičen prav tako tudi snežne razmere, saj je pomrznjen novozapadli sneg obetal prvovrstno smuko. Iz vrha smo se najprej spustili če vratolomno strmo stopnjo, potem pa po pravi snežni mizici brez grbine ali kamenčka v uživaškem smučanju odpeljali proti dolini. V spodnjem delu je bilo treba nekajkrat sneti smuči le najbolj vztrajni so se prismučali skoraj do avta.
Na tem vrhu sem bil že velikokrat, ampak tako dobre smuke pa še ni bilo. Prva postaja je bila pri slapu pri naši »mami« na pivu, druga pa v Iglišu v Tržiču, ki se je pa potem kar zavlekla.
Imeli smo se fino !!
