Današnji vzpon po Kramarci na Storžič ni šel po pričakovanjih. Pa ne tehnično , ampak vreme ni bilo čisto nič spomladansko in veter je grizel do kosti…
Z Vojkotom sva ukradla šefom prosti dan in se namenila na Storžič. V moji glavi so bili še prijetni vtisi nedeljskega stopničkanja po grapi , danes zjutraj pa čisto drugačna zgodba.Sledi predhodnikov je zametel veter, megla je zavila strožiške grape v tančico skrivnosti , veter je naokrog podil snežinke in naju bičal po obrazu.
Kljub temu sva se vzpela po Kramarci na vrh Strožiča, spust pa sva prilagodila trenutnim razmeram in se odsmučala po Petem žrelu nazaj do Doma pod Storžičem. Razmere so, nekje boljše, nekje malo manj. Ni da bi jamrala, idealnih ni , kot pravi naša Irena Mrak. V Tržič pa sva prišla ravno pravi čas, da so skladno s Kebrovim zakonom začeli točiti pivo.
Cesta do Pod Storžiča je pogojno prevozna s terenskim vozilom, vse ostale pa čaka še dodatna šolska ura hoje.
@Slavc
