Arco

Pian della Paia, Via Vegetable, V+/VI, 300 m
Parete San Paolo sud, Via Sabina, 165 m, 5/5+

Dobri trije meseci po posegu so za mano, pogrešam skalo. Plezala nisem od lanskega septembra. Precej sem iz forme. Kondicija peša, želja pa kljub temu velika.

Velikonočni prazniki nama ponudijo podaljšan vikend, priložnost, da poskusim kaj lahko splezam.

Odločiva se za Arco, šla sva brez planov z veliko želja. Malo me skrbi, ker vem, da so tam smeri kar težke, kaj sploh izbrati, da bo primerno zame.

Petek zvečer poiščeva miren kotiček ob vodi, kjer pripraviva večerjo, v roke vzameva vodniček in izbirava primerno smer.

Pian della Paia že poznava, lani sva tam lezla smer Via Cesare Levis. Dostopa cca 40 min z mojim tempom. Odločiva se za smer Via Vegetable, kjer se na vstopu srečaš z dvema raztežajema VI, takrat si rečeva, če tega ne zmorem, obrneva in greva na pivo. Ker nisem imela nekih težav, tekoče nadaljujeva po smeri. Proti vrhu čutim, da sem utrujena, še posebej, ko pred seboj zagledam prečko in se tresem že preden pridem do nje. Očitno se jih nikoli ne bom navadila.

Po približno 5. urah srečna izstopim iz smeri, ki ponuja prav prijetno plezarijo, s katere pa naju čaka še uro dolg sestop do motocross proge, kjer imava parkirano vozilo.

Prijetno sem utrujena, bolečina prisotna v vsaki mišici v telesu. Rok ne morem več dvigniti nad glavo, tako da vem, da bova drug dan turista.

Narediva si lep dan, sprehodiva se po mestu Arco, obiščeva nekaj trgovin, počivava ob jezeru, greva na lep razglednik skuhat kosilo, zvečer pa se prestaviva na najino mirno mesto ob vodi, kjer uživava ob gledanju Base jumperjev in čakava, da sonce zatone.

Za naslednji dan iščeva kakšno krajšo smer, ker naju čaka še kar nekaj vožnje do doma.

Izbereva smer Via Sabina, do katere je 7 min dostopa in lep sestop. Čas plezanja se nama podaljša, ker pred nama pleza nemška družina, ki si je dejansko vzela cel dan časa za to smer. In sva vljudno čakala, saj so res plezali čist na izi.

Srečna, da sem vsaj nekaj zlezla, zadovoljna snamem pas s sebe in upam, da do naslednjič ne bo ponovno minilo 7 mesecev.

Res je lahko lepo, samo če je volja in želja. Midva imava oboje.

Ponovno čudovit Arco❤️

Plezala sva:

Seba Hamberger, AO Rašica

Barbara Medved, AO Tržič

Previous Post

Kugyjeva v Razorju

Next Post

Paklenica

Dodaj odgovor