Sedimo v koči in razmišljamo.In to brez Marka Radmiloviča na Valu 202. Sobota ni najlepša, višje gori sneži, gora je zavita v meglo. Pa vseeno so grape polne plezalcev in smučarjev. Kljub napornemu razmišljanju na koncu piko na i postavi Brus: ” Saj smo sami krivi, kaj pa objavljamo vse na internetu in delamo reklamo…”. Z odobravanjem mu prikima še Čopk, nato vstanemo in se odpravimo v dolino.
Gnečo v Storžiču smo delali tudi Tržičani. Dvanajst se nas je nabralo, na vrh smo se povzpeli po različnih smereh. Glavnina se je sprehodila na vrh po Kramarjevi smeri , Brus in Martin sta skupaj s tečajniki preplezala Mladinsko smer, samoto smo iskali tudi v Črnem grabnu. Prvi dve smeri sta bili preplezani daljnjega leta 1938, zimski ponovitvi sta sledili v letu 1940, ko je razvoj tržiškega alpinizma ustavila druga svetovna vojna. Kramarjeva grapa je bila presmučana l. 1979 ( Jože in Milan Rozman) , medtem ko sta Peto žrelo, v zimskem času najkrajšo in najlažjo pot nazaj v dolino, prvič presmučala Marjan Kregar in Jane Volkar v marcu l. 1977.
Danes je vse drugače. Oprema in znanje sta bolšja, informacij v izobilju , vzponi ter spusti po Storžiču so nekaj povsem vsakdanjega in niso več samo v domeni alpinistov. Zato bom naredil še malo reklame, na naši spletni strani najdete plezalni vodnik z vsemi smermi v Storžiču , poiščite malo avanturističnega duha v sebi in najdite še kakšno smer, ki vam bo ponudila še večje zadovoljstvo kot vsem znane Storžiške klasike.
Slavc
fotografije: Janez Križnar in Janez Primožič
