Večletna tradicija velikonočnih smukov se nadaljuje.
Tokrat se je šestčlanska ekipa na praznični ponedeljek zbrala na klasičnem mestu v Bistrici in se po manjših zapletih z dokumenti podala čez Ljubelj do Hmelš. Sledilo je nekaj pešačenja, kaj kmalu pa smo nadeli smučke in s strumnim korakom drseli proti lovski koči. Brez postanka smo nadaljevali po široki grapi (Celovška riža – Breite Rinne) do grebena Obirja, od tam pa je bilo le še nekaj minut do vrha Ojstrca, 2139 m, kjer nas je obsijalo tudi sonce.
Po kratki pavzi in fotografiranju smo se Janez, Janez, Primož, Boštjan, Miha in moja malenkost podali v dolino. Razmere za morilce so bile v zgornjem delu odlične in po nekaj kratkih pavzah smo prismučali do avtov. Sledila je kratka analiza v Selah, kjer je nastal tudi naslov za današnji prispevek, in na sončni strani Karavank, ki pa so bile tokrat zavite v oblake.
