Tako kot je bil sočasen prvestveni vzpon dveh navez ( Belač -Zupan in Herlec-Kočevar) v severni steni veliko naključje, tako lahko pripisujem naključju tudi dejstvo , da so se 5.8.2012 pod vstopom smeri Herlec – Kočevar skoraj sočasno znašle tri naveze. Ko jih povprašam kaj jih je navdušilo za to smer mi skoraj soglasno odgovorijo , da so brali na netu o vzponu Tržiško-Jeseniške naveze izpred enega tedna. Upam da vsa domišljija, ki jo premorejo Slovenski plezalci , ni omejena na branje internetnih novic.
Če smo se na vstopu še malo drenjali pa sva s Francijem Brcarjem ( AO Kamnik) zasledovalcem kmalu pobegnila s plezanjem po originalni varianti ( V, A0) v kotel . Zanimiv je še kamin v zgornjem delu stene , nato pa težave popustijo. Sicer pa je Franci opravljal izpitno turo za alpinista, in jo tudi uspešno opravil. Menim da ni toliko važen naziv alpinist kot zavedanje, da je nekdo ki opravi vse potrebne izpite in na koncu še vzpon z inštruktorjem , odgovoren in sposoben varno voditi naveze po plezalnih smereh , kjer je potrebno znati urediti varovanje, poiskati smer , se ne bati dolgih dostopov, zgodnjega vstajanja in neskončnih sestopov… Tudi Tržiškim večnim pripravnikom želim, da osebnostno dozorijo in se lotijo izziva imenovanega “Alpinist”. In da bi jih bilo vsaj toliko , kot jih je na žurkah AO-ja….
