Mihovi raziskovalni žilici in spletu naključij ( ja, spet naklučja ) je botrovalo plezanje v Zadnji Mojstrovki ter ponovitvi smeri Pahljača, ki sta jo pred skoraj 50 leti plezala Mahkota in Juvan. Kljub gosti megli sva našla vstop in spodnji del smeri plezala bolj kot ne originalno , zgoraj pa sva plezala nekoliko bolj desno po vsaj nama logičnih prehodih. Težave niso bile prehude, klinov nisva našla niti za prste na eni roki, skala je bila mestoma že po tržiških kriterijih hudo krušljiva. Stena je na tem delu visoka okrog 600m, težave IV – V, plezala pa sva šest ur. Megla in mokra skala je še rahlo povečala občutek težavnosti, za popoln alpski aranžma pa sva bila deležna še plohe na sestopu. Skratka prava “hribovska” avantura …( plezala 9.8. 2012 Miha Zupan in Slavc Rožič).
Tretji klin v smeri.
Megla, moja noga, megla in Slavc v megli.
Prva priložnost, da sva sploh videla koliko nama še manjka do vrha stene.
Megla naju ponovno zagrne.
