Himlung

HIMALAJSKA TOLAŽBA

Alpinistično smučarska odprava Himlung 2022 (1.10. do 30.10. 2022)

Osemčlanska odprava (Viki Grošelj, Iztok Tomazin, Tomaž Erpič, Gregor Marinšek, Nejc Škrablin, Uroš Cigljar, Boštjan Dečman in vodja Stojan Burnik) je bila posvečena jubileju Univerze v Ljubljani in Fakultete za šport.

Do baze (4830m) smo v pretežno izjemno slabem vremenu z obilnimi padavinami dostopali 5 dni. Po aklimatizaciji (vzponi na nižje okoliške vrhove, enkrat spanje v T1 (5400m) so 15.10. z zaključnim vzponom začeli člani PK Rifnik (Marinšek, Škrablin, Cigljar in Dečman). Tega dne so se povzpeli do T1 in tam prespali, naslednji dan pa so odšli do T2 (6200m). Ker ne maram vegetiranja v višinskih taborih, sem jim sledil z dnevom zamika – 16.10. sem se iz baze povzpel direktno do T2, kjer sem jih dohitel. Po nekaj urah počitka smo 17.10. ob 3h ponoči začeli z zaključnim vzponom na vrh Himlunga (7126m). Vrh sem v hudem vetru in mrazu dosegel točno opoldne, ostali štirje pa pol ure kasneje.

Fantje so z vrha smučali (prvi slovenski smučarski spust), jaz pa sem žal moral sestopiti peš, saj sem šele v bazi pred tem vzponom ugotovil, da so mi pancarji premajhni oziroma neuporabni za vzpon in smučanje s sedemtisočaka.  Zato sem moral improvizirati z navadnimi gojzarji, narejenimi za naše hribe in desetletja starimi od Vikija izposojenimi protektorji. Za las je šlo brez omrzlin. Na začetku sestopa z vrha sem se skoraj zjokal, saj je Himlung idealen za smučanje. Kriv sem bil seveda sam, saj doma pod pritiskom številnih, predvsem službenih obveznosti, nisem našel časa, da bi preizkusil pancarje.

Po vrnitvi v bazo sem resno razmišljal, da bi vzpon na vrh Himlunga ponovil in z njega smučal z izposojeno smučarsko opremo, a mi je zmanjkalo motivacije, ker sem odkril možnost prvenstvenega vzpona na še neimenovani in po izjavah Šerp in domačinov celo še neosvojeni pet tisočak (5445m) na drugi strani ledenika. Prvenstveno smer, ki sem jo v solovzponu preplezal 21.10., sem iz razumljivih razlogov imenoval Tolažba. Visoka je 450m, naklonina od 35 do 55 stopinj, težave v skali do III. stopnje. Do vrha sem plezal dve uri in sestopil po isti smeri. Lušten vzpon, nekakšna mini Kramarca, tudi hrib me je malo spominjal na Storžič, le dvainpolkrat višji je.

Zaključek: odprava je bila zanimiva, lepa in uspešna v obeh ključnih pogledih – alpinističnem (5 vzponov na vrh Himlunga in 4 smučanja z njega ter solo prvenstvena smer v pettisočaku) in odnosnem (zelo dobro smo se razumeli).

 

ZAPISAL: Iztok Tomazin

Previous Post

Reformacijska tura 22

Next Post

Zimski tabor v francoskih alpah

Dodaj odgovor