Vročina in spomladansko vzdušje v dolinah odganjata misel na turno smuko, še posebej, ker je bila zima radodarna in je bilo možnosti za smučarske podvige v izobilju. A vendar je potrebno upoštevati »kriterij zadnjega snega« in spodobno zaključiti sezono, preden se resneje lotimo plezanja »ta velikih sten«.
Vojko je pripravil nekaj ciljev in odločili smo se za Hocharn, (tudi Hoher Aar, Hochnarr) , ki je je z 3254 metri najvišji vrh v gorski skupini Goldberg. Vrh se nahaja na meji med zveznima deželama Kärnten (Koroška) in Salzburg (Solnograška). Vzhodna pobočja nad Kolm-Saigurnom so priljubljen cilj za spomladansko turno smuko.
Glede na vremensko napoved smo računali na kakšno luknjo v oblakih , vendar je bila megla v zgornjem delu trdovratna in le zahvaljujoč satelitom in tehnologiji smo uspešno našli vrh in se povzpeli nanj prek velike opasti. Smučanje navzdol je bila posebna dogodivščina: v megleni belini so centri za ravnotežje odpovedovali, padci so bili včasih prav komični, naše smučanje pa podobno para olimpijski disciplini smučanja slepih s spremljevalcem.
Ko smo se uspešno prebili iz oblaka je tudi smučanje postalo lepše in bolj podobno spomladanskim pričakovanjem. Po sedmih urah smo bili nazaj na izhodišču, zadovoljni z opravljeno turo in predvsem z izkušnjo, da se vse da, če se hoče… Že na poti domov pa so bili nekateri odločeni, da je bila to le zadnja majska smuka in ker je snega in volje še več kot dovolj, bomo zagotovo poročali še o kakšni visokogorski smučarski avanturi !
Smučali smo Vojko Golmajer, Janez Nunar, Janez Štefe , Tomaž Goslar, Janez Ambrož in Slavc Rožič.
