Igličeva smer V+/IV, 350m, Mala Rinka

Poletja in krute ure vstajanja za v hribe…, zvoni budilka, ura 02:55. Nahrbtnik že spakiran, zajtrk jem kar med vožnjo. Poberem Benota in že vijugava čez neskončne ovinke prelaza Volovljek na poti v Logarsko dolino. Beno si med vožnjo nabere še nekaj dodatnih atomov moči in že pred jutranjim svitom oba konkretno švicava proti Okrešlju. Še zadnji klic narave nato pa že grizeva proti Turskemu žlebu in tik pred začetkom le-tega zarineva desno prek snežišča, ki je v “aprouč” čevljih dobro ogrevanje pred vstopom v smer. Zlezeva iz snežišča čez rob, kjer nama hlad več kot dobro dene. Sledi opremljanje in še zadnji napotki alpinista tečajniku, potem pa Beno že pleza čez moker skok, ki naju je pričakal na začetku. Za nama se prikrade še ena naveza, po glasnosti sodeč, iz okolice Podravja. Na enega izmed najbolj vročih dni letošnjega poletja sva v upanju na senco izbrala S steno Male Rinke, ampak so se te upi kaj hitro razblinili. Na najino srečo je bil vsaj dobršen delež sidrišč skrit nekje v senci. Smer lepo napreduje po logičnih prehodih in je zelo zanimiva ter razgibana, saj vsebuje previs, prečko, kamin in proti koncu še zelo lepo platko, kjer je plezanje užitek na meji spornega. Skala je razmeroma kompaktna, malce bolj krušljiva samo v lažjem svetu in v kaminu. Napredujeva v zmernem tempu, pod kaminom nama nekoliko ponagaja vrv, ki se je zapletla v skoraj gordijski vozel, ampak sva vse rešila in kar hitro zategnila do vrha.

Na vrhu pa neuradno voščilo vodje šole ob uspešni izpitni turi in pa že znane besede: diši po pivu! V peklenski vročini sestopiva skozi Turski žleb, kjer nama prepotene roke kar drsijo po zajlah. Po dobri uri sestopa sva prisopihala do Okrešlja, kjer sva v zameno za žlahtno kapljico ali dve rade volje prispevala k obnovi doma in si ogledala preplezano smer še iz tega zornega kota. Mimo slapu Rinka sestopiva v dolino, kjer preveriva, če jim hladilnik deluje, nato pa ponovno po vijugah do doma.

Gora: Mala Rinka
Smer: Igličeva smer V+/IV, 350m
Plezala: Benjamin Vidmar in Anže Močnik
Previous Post

“Seven” 13. – 14. 7. 2021 oz. Zahodna triglavska stena – Stopnice v nebo

Next Post

Srebrnjak – smer Vijuga V+/IV-V 450m

Dodaj odgovor