Srebrnjak – smer Vijuga V+/IV-V 450m

Z dobro družbo na taboru planine Zapotok prespali in se zgodaj zbudili v jasno jutro s pogledom na mogočno severno steno Srebrnjaka. Jutranja svetloba na sivi skali kaže svoje srebro (zame tokrat zlato). Vodja šole, animator, motivator, zabavljač, mojster Beno me je presenetil kot strela z jasnega, »greva Vijugo«? To je tista faza priprave na turo – kaj vse se da v nekaj minutah????. Odpravili smo se polni pričakovanj in neučakani našli kar svojo direktno dostopno pot do izhodišča. Pod meliščem ugotovil, da smo iz planine gledali le zgornjo polovico gore, vidne nad macesni. Torej je zdaj spodnja polovica Geschenk. Dvojno preverjanje, Srečno in Beno je prvi začel. Začetek je bil enostaven in primeren uvod za nadaljnje delo. Že v drugem/tretjem zugu pa sem v detajlu za trenutek ostal brez idej. Ko bi lahko v življenju na vseh drugih področjih v glavi naredil tako hiter preskok in našel rešitev. Skala te gore je res kompaktna, redko krušljiva le v lažjem svetu, zelo pogosto so oprimki ravno tam kjer si jih želiš. Severna stena pa nam je v siceršnji vročini, cel dan dajala svežino sence. Pod vrhom ob prehodu na kratek sončni del pa je senco nadomestil rahel vetrič in s tem zvok odnesel daleč proč, le tistih 40metrov nižje ne kot bi bilo treba. Tudi sosednja naveza Mohorč&Vid&Jernej so uspešno, z nasmehom na obrazu, napredovali. Na vrhu se nam je trud poplačal z zasluženim razgledom, ki so ga deležni le redki privilegirani obiskovalci te gore. Iskren stisk roke in pogled pa povesta veliko.

Primorci imajo navite normative in zahtevne spuste. Spust je bil zame še bolj zanimiv kot vzpon. Med prelepim cvetjem strmega južnega pobočja smo se spustili do polic, kjer sta sledila še dva abseila. Smukanje med borci pa nam je pustilo prelep vonj, ki ga v dolini srečaš le še v smrekovčku.

Vsi zadovoljni in srčni smo se popoldan vrnili nazaj na planino, s takšnim imenom da sigurno skriva kaj penečega v svojem hladnem studencu. Zvečer ob tabornem ognju pa je potekala analiza s pogledom na preplezano goro zgolj v obrisu senc noči, pa smo kljub temu še živo videli vse njene detajle.

Zej pa ti rec… Višje greš, lepše je, bolj je zanimivo. Beno Hvala!

 

Gora: Srebrnjak (2092m)
Smer: Vijuga V+/IV-V 450m
Plezala: Benjamin Vidmar in Marko Florjanic
Previous Post

Igličeva smer V+/IV, 350m, Mala Rinka

Next Post

Planina Zapotok tabor

Dodaj odgovor