Planina Zapotok tabor

Če še ni bila tradicija, bo pa sedaj. Vikend preživet na Planini Zapotok, kjer je nekdanja staja nudila zavetje petim članom žejnim plezanja med gorami na višini 1352 m.

Štart je bil v petek v poznih popoldanskih urah po vseh službenih in domačih obveznostih. Po cesti čez turistični Vršič do parkirišča v Trenti, od tu naprej pa še za zaključek delovnega tedna, polno nabit nahrbtnik na rame, ter še en manjši za povrh, da imata družbo. Sprejemali smo tudi zamudnike do poznih večernih ur, saj pogoj za udeležbo ni bil PCT. Pred temo smo ujeli še zadnje odtenke rdeče barve sonca na SZ steni Srebrnjaka. Po večerni analizi, modrovanju in načrtovanju plezalnih smeri, smo globoko v noč premišljevali bojne plane vsak po svoje, nekateri tudi z žago. Samopostrežni zajtrk in jutranja kava izpod rok Mohorča je prebudila še zadnje zaspance pred odhodom. Temperatura je bila ugodna, nekateri že v puhovkah; baje je bilo sveže. Sobotni cilj je bil Srebrnjak (2029 m), ki smo ga tudi uspešno napadli po iskanju dostopnih poti skozi gozd. Beno in Mare sta po preučevanju skice zarinla v Vijugo (V+/IV-V, 450 m), Mohorč, Jernej in Vid pa smo lezli Severozahodni steber (IV+/III-IV, 450 m). Kljub temu, da stena dopušča ogromno smeri, smo vseeno lezli skoraj drug po drugemu. Skice smeri so nam prišle zelo prav, saj nam je tu pa tam nagajala orientacija. Če ne drugače, smo se med navezami naposlušali besed, kot so: »Ja adijo, toj pa čist divje.«, »As ti kej nor.« …

Beno je Mareta hitro seznanil, da ima nalogo, da ju spravi do vstopa v smer, ter da ju pravilno usmerja v steni ter vrne nazaj na izhodišče. Smer se prične cca 100 m levo od smeri Severozahodni steber, nato se priključi nazaj smeri SZ steber, malo višje se smer odcepi v levo proti Bratovski smeri, po Bratovski sta plezala en raztežaj, nato pa zopet v desno med divjimi previsi, kjer sta se vrnila nazaj v SZ steber, nakar sta se znašla nad našo navezo, ki je plezala SZ steber. Oprimki v smeri so bili na mestih, kot bi jih nekdo namenoma postavil točno tam, kjer si jih potreboval, človek bi kar zapel v steni od take lepote. Beno in Mare se strinjata, da je smer lepa, kamnina solidna, mesta za nameščanje zatičev in prijateljev več kot dovolj, če v sebi premoreš vsaj malo radovednega tačka.

SZ steber ima vstop tam, kjer najglobje sega v melišče, zato smo ga z lahkoto našli. V smeri se je za vsakega našlo nekaj: kamini, police, plošče, krimpi, šalce … skala da se reče. Smer se večkrat sreča z Vijugo, ki sta jo plezala Beno in Mare. Proti vrhu nas je po dolgi plezariji pričakalo tudi sonce, vendar časa za martinčkanje ni bilo, saj je bil sestop prav tako divji. Borovci, upzajl, grušč, pa spet borovci. Plan kosila se je prevesil kar v večerjo, kjer smo makarone jedli tudi iz tal in razkužili s hmeljem. Večerni ambient ob ognju in moški debati ni trajal dolgo, saj smo že kovali načrte za nedeljo. Kljub vztrajnemu prepričevanju vseh članov, je Beno vseeno klonil pod pritiskom in zapustil udarno skupino štirih.

V nedeljo rana ura ni bila tako rana, saj se je poznala pretepenost noči. Med Srebrnjakom in Bavških Grintavcem se nahaja Zapotoški vrh (1941 m), ki je bil naš cilj drugega dne. Mohorč in Mare sta si ogledovala Jetijevo smer (IV/III, 200 m), Vid in Jernej pa sva napadla Majino (IV/III, 200 m), ki to ni bila. Po jutranjem raztegovanju do stene in nabiranju borovnic smo v steni zlahka našli vstop. Jetijeva smer ima kar solidno skalo na nekaterih delih pa je precej krušljivo. Večina klinov je v smeri, na štantih pa je potrebno kaj zabit. Pok je veliko, tako da prijatelji pridejo še kako prav.

Kljub dobremu orisu, skici in skromnemu opisu, nama z Jernejem v Majini smeri ni šlo vse po planu. Začela sva suvereno navzgor in po predpisu čez plošče. Dolgi raztežaji po policah in zajedah so nama vseeno dajali upanje, da mogoče pa tamle zadaj bo klin, ali pa vsaj štant. Bolj kot sva plezala po skici bi že težko, pa vendar sva v celi smeri naletela na točno celih 6 klinov. Pod vrhom naletiva še na previs, ki nama je konkretno otežil komunikacijo. Baje se je v dolini vse slišalo, ko je druga naveza že analizirala svojo turo. Hvala bogu za signal v steni, ker kaj ti bo samo telefon brez signala. Jernej bi rekel: »Divje tastar.«. Poleg že znanega KK (krušljivo krušljivo), lahko dodava še TT (trde trave) ter PP (podrto podrto). Smer je pomanjkljivo opremljena, ne bi škodil kakšen prijatelj več na pasu ter kar metla za pometanje naloženih polic. Sestop z vrha poteka po južnem grebenu po in med že poznanimi borovci.

Pod Bavškim Grintavcem sestopiva na planino, kjer sva preverila, če hladilnik deluje in kaj kmalu spakiramo in stajo za seboj pustimo še boljšo, kot smo jo prejeli. Tržiški tempo do avta in na zasluženo večerjo k že skoraj zaprti kuhinji v koči pri izviru Soče.

Srebrnjak 2092 m 

Stena: SZ stena Srebrnjaka
Smer: Vijuga, V+/IV-V, 450 m
Plezala: Benjamin Vidmar in Marko Florjančič
Stena: SZ stena Srebrnjaka
Smer: SZ steber, IV+/III-IV, 450 m
Plezali: Matic Mohorč, Jernej Novak in Vid Grašič

Zapotoški vrh 1941 m

Stena: S stena
Smer: Majina smer, IV/III, 200 m
Plezala: Jernej Novak in Vid Grašič
Stena: S stena
Smer: Jetijeva smer, IV/III, 200 m
Plezala: Matic Mohorč in Marko Florjančič

 

Zapisal: VidG
Fotografije: Vsak en mal
*PCT pogoj ni bil obvezen 😀
Previous Post

Srebrnjak – smer Vijuga V+/IV-V 450m

Next Post

Rakova špica 2545 m, Smer po stebru V-/IV, 600 m

Dodaj odgovor